Tiskane izdaje
Podnebne spremembe vse močneje vplivajo na gozdove. Gozdarska stroka je začela opozarjati na vse pogostejše in vse hujše skrajne vremenske dogodke v gozdovih že v 80. letih prejšnjega stoletja. Kljub znanju in pripravam na take dogodke so ekološke in ekonomske posledice katastrofalnega žledoloma leta 2014 zaradi namnožitve podlubnikov še vedno velike. Kje so vzroki?
V zadnjem desetletju podlubniki vse pogosteje poškodujejo iglaste gozdove v Evropi, zato se izvajajo obsežne sanitarne sečnje predvsem navadne smreke. Vzrok namnožitve podlubnikov so podnebne spremembe, ki slabijo odpornost drevja, hkrati pa se z otoplitvijo poveča število letnih generacij podlubnikov in njihovo preživetje, kar povzroča eksponencialno povečanje velikosti njihovih populacij in škode. Vzroki so še prevladovanje monokultur alohtone smreke v nižinah, nezadostna povezanost upravljanja in izkoriščanja gozdov ter razdrobljeno lastništvo, kar se kaže v težavah pri izvajanju zahtevnih in dragih ukrepov integralnega varstva gozda.
Vse bolj ugodno za škodljivce
Podnebne spremembe slabijo odpornost drevja proti škodljivim biotskim dejavnikom, kot so patogene glive, žuželke in invazivni tujerodni organizmi, in proti abiotskom dejavnikom, denimo suši, žledolomu, snegolomu, vetrolomu. Zaradi tega je vse več hrane za podlubnike in njihove populacije se povečujejo. Večji skrajni vremenski dogodki se v Evropi vrstijo od leta 1990, gozdove je prizadelo najmanj 11 orkanov in stoletna suša.
Pri nas se močan žled od nekdaj pojavlja na visokem krasu. Poškodoval je obsežne sestoje v letih 1896, 1900, 1953, 1968, 1975, 1976, 1980 in 1985. Včasih pa prizadene tudi širša območja Slovenije, na primer leta 1995, v zimi 1996/1997 in najmočneje februarja 2014. Večji orkanski vetrovi, ki so pri nas povzročali vetrolome, so pustošili leta 1996, leta 2006 na Jelovici in leta 2008 na Gorenjskem. Trend globalnega segrevanja se nadaljuje, leto 2013 je bilo po analizi ameriške državne uprave za oceane in ozračje NOAA četrto najtoplejše po letu 1880. Klimatologi napovedujejo suše in večje ujme tudi v prihodnosti.
Osmerozobi smrekov lubadar povzroči sušenje navadne smreke. Foto: Maja Jurc
Podlubniki se v drevesu večinoma prehranjujejo z beljavo in ličjem pod skorjo, kjer poteka prevajanje vode in hranil. Tam izžirajo rovne sisteme, zato drevo hitro odmre. V stresnih razmerah (suša, mehanske poškodbe …) je transport v prevodnih elementih moten, drevo je manj vitalno, prav oslabljeno in poškodovano drevje pa podlubniki izbirajo za napad.
V Evropi in pri nas sta na navadni smreki (Picea abies) najpogostejša osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), ki naseljuje debelolubne dele starejših dreves, in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus) na tankolubnih delih dreves. I. typographus ima velik ekološki pomen, je primarni saproksil, ki sproži dekompozicijo lesa, in je pomemben v krogotoku hranil v gozdu. Z antropocentričnega vidika je škodljiva vrsta, ki razvrednoti napadeni les. Čeprav je najbolj raziskana gozdna žuželka, je njen razvoj še vedno neraziskan v številnih raznolikih sestojnih razmerah.
Smreka
Človeški dejavnik
Nezadostna povezanost upravljanja in izkoriščanja gozdov, razdrobljena lastniška struktura, zahtevni in dragi ukrepi integralnega varstva gozdov in nepravočasno izvajanje predpisanega gozdnega reda, vse to je naslednji vzrok namnožitve podlubnikov po letu 2014. Po ugotovitvah gozdarske stroke je sečnjo poškodovanega drevja po ujmah treba izvesti prednostno v prvem letu po poškodbah. Sanitarno sečnjo drevja, naseljenega s podlubniki, pa je treba dosledno izvajati skozi vse leto v drugem in naslednjih letih. V zahodni in srednji Evropi še danes potekajo sanacije gozdov, prizadetih v ujmah in sušah v preteklih letih.
Osmerozobi smrekov lubadar povzroči sušenje navadne smreke. Foto: Maja Jurc
Gozdarska stroka v Evropi in pri nas ima zelo jasna navodila, kako ravnati, da zagotovimo zdrav in stabilen gozd: zastavljene strategije izvajamo z ustreznimi metodami, ki temeljijo na nemški tradiciji z začetka prejšnjega stoletja in so nadgrajene z novimi znanji. Razvoj zdravega gozda lahko uspešno zagotavljajo samo, če se dosledno izvajajo.
Ključna je preventiva, ki se izvaja z nadzorovanjem zdravja gozdov, preudarno zasnovo in celostno nego gozda. Dolgoročni preventivni ukrepi so ohranjanje biotske raznovrstnosti, dajanje prednosti naravni obnovi in rastišču prilagojenim drevesnim vrstam, ustrezna debelinska struktura gozda, zagotavljanje usklajenih razmerij med gozdom in divjadjo, upoštevanje požarne ogroženosti pri snovanju gozda in načrtno odkrivanje tujerodnih škodljivih organizmov. Ti ukrepi, s katerimi se prilagajamo podnebnim spremembam, so podlaga za sonaravno, multifunkcionalno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
Kratkoročni preventivni ukrepi pa so sečnja zunaj vegetacijske dobe, skrb za gozdni red po sečnji, pravočasno odkrivanje poškodovanega drevja, prav tako sanitarna sečnja s spravilom in odvozom dreves iz gozda, kakor hitro je mogoče, in s pravočasnim beljenjem ali predelavo skladiščenih gozdnih lesnih sortimentov. S temi ukrepi blažimo podnebne spremembe.
Insekticidi – prepovedani
Zaradi namnožitve podlubnikov je nujno dosledno izvajanje varstvenih ukrepov. Vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, temu sledi uničenje podlubnikov. Izredno pomembno je izvesti ukrepe pred izletom nove generacije hroščev, kar zahteva ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodaten ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki debel in kupov.
Po katastrofalnem žledolomu leta 2014, ki je prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, smo priča veliki ekonomski škodi v smrekovih gozdovih. V sestojih ni bila pravočasno, to je še isto leto, opravljena sanacija poškodovanih iglavcev, kar je bil neposreden vzrok za namnožitev podlubnikov.
Foto: Maja Jarc
Neobvladljivost razsežnih sanacij gozdov je posledica velikih sprememb v slovenskem gozdarstvu med letoma 1989 in 1993 ter sprememb gozdarske zakonodaje leta 1993. Takrat je bilo izvajanje gozdarskih del (pridobivanja lesa) ločeno od upravljanja gozdov. Pred tem so gozdna gospodarstva razpolagala z gozdno tehniko in delavci, ki so hitro in učinkovito opravljali sanacije poškodovanih gozdov (primer sanacije žledoloma s 670.000 m3 R poškodovane lesne mase na Brkinih leta 1980, ko so stroji in delavci iz celotne Slovenije opravili sanacije še v istem letu).
Še en razlog je razdrobljena lastniška posest (pri nas je 75 odstotkov zasebnih gozdov, 313.000 gozdnih posesti in 461.000 gozdnih posestnikov, povprečna parcela meri 2,5 hektara), kar otežuje sanacijo gozdov v zasebni lasti. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo zaradi posledic napada smrekovih podlubnikov leta 2015 za posek evidentiranih 2,1 milijona, lani pa 2,2 milijona kubičnih metrov smreke. Letos je bilo do konca julija posekanih 726.611 kubičnih metrov.
ZGS je opravil obsežna in zahtevna dela pri postavitvi kontrolno-lovnih pasti, lupljenju debel v gozdu, vzpostavljanju gozdnega reda, izdane so bile številne odločbe za posek zaradi žuželk, izvržbe odločb ZGS, gozdarska inšpekcija je uvedla številne prekrškovne postopke ter izrekla globe za neizvajanje naloženih del. Prav tako zavod izvaja vrsto nalog v okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Ne glede na vsa prizadevanja zavoda in lastnikov gozdov se bodo namnožitve podlubnikov nadaljevale v primerljivem obsegu tudi letos.
V modelu sonaravnega in multifunkcionalnega gospodarjenja z gozdom je posebej pomembna dolgoročna preventivna strategija zagotavljanje stabilnega in odpornega gozda prihodnosti. To je model, ki ga pri nas razvija že nekaj generacij gozdarskih strokovnjakov in so ga kot optimalnega sprejeli v mnogo srednjeevropskih državah. Ponovno se kaže kot ustrezen: smreka na nenaravnih rastiščih je ekološko nestabilna in občutljiva za številne motnje. Zato bo v prihodnosti v nižinah prisotna kot redka primes v mešanih sestojih z avtohtonimi listavci.
