Denar za znanost bi lahko šel tudi astrološkim knjigam

Ljubljana – Med izbranimi na razpisu za sofinaciranje znanstvenih monografij so tudi astrološke knjige. Vse so dobile največje mogoče število točk. Kriterija na razpisu sta bila le kakovost založbe, kar so prijavitelji dokazovali s poslanimi recenzijami knjige, in uspešnost avtorja. Kako pomembna je prijavljena monografija za razvoj znanstvenega področja in slovenski ali mednarodni prostor, letos, v nasprotju z lani, ni zanimalo nikogar.

Pogosto slišimo, da je sredstev za znanost je premalo. Tudi agencija za raziskovalno in razvojno dejavnost (ARRS), ki je ključni razdeljevalec denarja, je na to opozorila že večkrat. V začetku leta je na primer njihov upravni odbor, ko je sprejemal letno poročilo, »izrazil zaskrbljenost ob upadanju sredstev«. Pri tem je vlado in parlament pozval k doslednemu uresničevanju zavez, sprejetih v krovnih strateških dokumentih. Ali drugače: potrebujemo več denarja.

ARRS je letos iz proračuna dobil 140 milijonov evrov, od tega naj bi jih 136 milijonov namenil za financiranje znanosti. Dobrih tristo tisoč za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij, za kar je bil razpis objavljen maja. Zdaj je znan tudi že izbor odobrenih prijav, ki je po mnenju nekaterih naših sogovornikov vsaj nenavaden. »ARRS bo financirala izdajo devetih astroloških knjig. Preverite sami, če ne verjamete,« je ob tem zapisal dr. Sašo Dolenc na Kvarkadabra blogu. Na seznamu so na primer tudi knjige Devica, analitična čutilka; Škorpijon, globinski čustvovalec; Rak, intimni čustvovalec, in Strelec, kontemplativni intuitivec. Avtor vseh devetih je dr. Matjaž Regovec, doktor psiholoških znanosti, jungovski psihoanalitik in psihološki astrolog. In prav vse so na razpisu dobile vseh možnih trideset točk. Zato smo se včeraj z nekaj vprašanji obrnili na agencijo za raziskovalno dejavnost.

Vpisane, a še ne potrjene kot znanstvene monografije

Na ARRS so zapisali, da je objavljen le seznam odobrenih vlog, ki je bil pripravljen na podlagi kriterijev iz razpisa. »Preden bomo izvedli plačila, bomo pri vseh prejemnikih s seznama sofinanciranih znanstvenih monografij preverili, ali so verificirane pod kategorijo 2.01 Znanstvene monografije. V primeru, ki ga navajate, v bazi SICRIS tipologija ni verificirana.« Vse omenjene knjige so v bazo že vpisane kot znanstvene monografije, niso pa kot takšne še potrjene od Osrednjega specializiranega informacijskega centra (Osic), ki je za to pristojen in ima pri tem zadnjo besedo. Zakaj še niso in ali bodo, ne vemo.

ARRS pa pred objavo seznama odobrenih vlog ne preverja, ali je prijavljena monografija kot takšna že verificirana, ker gre za razpis, ki upošteva vse monografije, ki so že in še bodo izdane leta 2015, pojasnjuje direktor ARRS prof. dr. József Györkös. Se pa takšni primeri, kot je dodal, zgodijo redko in še to le za kratko obdobje. Sredstva, ki ostanejo na razpisu, kar bi se zgodilo, če knjige Regovca, čeprav so bile izbrane, kasneje zaradi neverifikacije ne bi bile sofinancirane, gredo nazaj v proračun agencije.

Je pa ta primer pokazal, priznavajo na agenciji, da »je pri razpisih, ki sledijo pretežno kvantitativnim načelom, treba nujno vpeljati možnost presoje strokovnih teles, kot so znanstveni sveti posameznih ved«. Zato bodo pri razpisu prihodnje leto to storili.

Ravno podeljevanje sredstev, ki temelji predvsem na preprostem seštevku kvantitativnih kriterijev, pa je po mnenju naših sogovornikov ključen problem pri razdeljevanju sredstev za znanost. Ne zgolj pri omenjenem razpisu.

Letos spremenjeni kriteriji: ključna uspešnost avtorja

Znanstvene monografije se sofinancirajo že vrsto let, je pa agencija letos spremenila kriterije razpisa. Zanimali sta jih le »kakovost založbe«, kar so prijavitelji sami dokazovali z dvema poslanima ocenama knjige, in raziskovalna uspešnosti avtorja, ki so jo merili z njegovimi objavami. »Po zgledu v razvitem svetu odločanje o izdajanju znanstvenih monografij želimo prepustiti znanstvenim založbam, ki jih prepoznamo po razvitem notranjem recenzentskem postopku in rednem izdajanju znanstvenih monografij. S tem razpisom smo večjo odgovornost prenesli na založbo, ki prijavlja znanstveno monografijo,« so na vprašanje o spremenjenih kriterijih odgovorili na agenciji. In Regovec je na razpisu dobil vse točke tudi zato, ker je v zadnjih letih veliko objavljal. Kako kakovostne so njegove in druge publikacije, ki so se letos potegovale za javna sredstva na razpisu, pa agencije letos sama ni precerjala. V nasprotju z lani, ko so poleg referenc avtorja ocenjevali predvsem kakovost vsebine – kakšen pomen ima monografija za razvoj znanstvenega področja, terminologije ter za slovenski in mednarodni prostor na splošno.