Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svelik je danes podelil že 10.000. naziv doktor znanosti, ki ga je prejela doktorica znanosti Katarina Polajnar Horvat s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljanska univerza podeljuje doktorske nazive že od prvega študijskega leta 1919-1920. Prva doktorandka je bila Ana Mayer s takratne Filozofske fakultete, ki je leta 1920 doktorirala s področja kemije; malo univerz na svetu se lahko pohvali, da je bila njihova prva doktorica znanosti ženska.
V Sloveniji se največ doktorjev znanosti ponaša prav z doktorsko listino Univerze v Ljubljani, vse več doktoratov pa univerza podeli tudi študentom iz tujine. »Doktorski študij predstavlja vrh izobraževalne piramide, zato skrbimo za visoke standarde tega študija in za njegovo tesno povezanost z raziskovanjem,« je v nagovoru povedal rektor prof. dr. Ivan Svetlik, v katerem je še poudaril, da je doktorski študij porok za zagotavljanje zadostnega števila znanstvenoraziskovalnih in razvojnih kadrov v državi ter za razvoj vrhunskih potencialov mlade generacije. »Doktorski študij bi moral biti deležen javne finančne podpore in ne prepuščen zgolj tistim posameznikom, ki imajo sami zadosti sredstev, da si ga lahko privoščijo,« je prepričan rektor.
Da so doktorski študenti nepogrešljiv steber raziskovalnega dela, se strinja tudi prorektor Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela prof. dr. Martin Čopič: »Brez doktorskega študija univerza ne bi mogla obstati. Tega se moramo posebej močno zavedati v sedanjem času, ko je ostal edini javni vir financiranja doktorskega študija program mladih raziskovalcev, zaradi česar se je v zadnjih dveh letih vpis na ta študij na Univerzi v Ljubljani razpolovil.«
»Naziv doktorice znanosti me razveseljuje, saj vem, da je za mano že kar nekaj zajetnega dela in dosežkov, a hkrati z njim sprejemam odgovornost za nadaljevanje znanstvenega raziskovanja,« je povedala dr. Katarina Polajnar Horvat, avtorica desettisočega doktorskega dela z naslovom Vloga socialnih dejavnikov pri razvoju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju okoljskega vedenja in pod mentorstvo prof. dr. Marka Poliča.
Prvi "ljubljanski" doktorji znanosti so študij začeli v tujini, ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919 pa jim je omogočila, da so ga zaključili doma.