Devetdeset let od prve mamografije na pacientki

Diagnostika v medicini: Bienalno slikanje dojk občutno zmanjšuje smrtnost žensk, starejših od 50 let

Objavljeno
05. maj 2017 13.24
Milan Ilić
Milan Ilić
Danes je mamografija običajen diagnostični postopek, katerega namen je ugotoviti, ali se v tkivu dojke skriva tumor. Tako kot to velja za druge radiološke diagnostične metode, ni zelo stara, poznamo jo malce več kot sto let, je pa v zadnjem času zelo napredovala.

Kakšen je bil napredek te diagnostične metode, nam je pojasnila prof. dr. Fiona Jane Gilbert, profesorica radiologije in vodja radiološkega oddelka na ugledni angleški univerzi Cambridge. Z njo smo se pogovarjali na Dunaju.

Začetek v Berlinu

Leta 1913 je berlinski zdravnik dr. Albert Salomon prvi izvedel mamografijo tkiva. Ni slikal pacientk, temveč je rentgensko posnel okoli 3000 preparatov, operativno odstranjenih iz dojk. Na teh preparatih je proučeval širjenje tumorjev v tkivu dojke in v pazdušnih limfnih vozlih. Prvo klinično mamografijo na živi bolnici je pred 90 leti izvedel dr. Otto Kleinschmidt, prav tako v Nemčiji.

Praksa mamografije kot preventivne diagnostične metode se je razširila po drugi svetovni vojni, še zlasti po veliki randomizirani znanstveni študiji za načrt zdravstvenega zavarovanja New Yorka. Raziskavo so začeli leta 1963, in to z ženskami, starimi od 40 do 64 let. Pri sodelujočih v študijski skupini, ki so redno opravljale mamografijo in klinične preglede, je bila smrtnost zaradi raka dojke, ki je sicer pri ženskah najpogostejša oblika raka, za okoli tretjino manjša, poudarja dr. Gilbertova.

Sledile so še druge mednarodne raziskave, s katerimi so »prav tako ugotovili, da daje takšno presejalno slikanje celotnega prebivalstva pozitivne učinke«. Ob veliki podpori zdravstvene industrije so bile izumljene številne tehnične izboljšave, ki so pripeljale do večje diagnostične natančnosti in manjše doze radiološkega sevanja.

»Ta presejalna slikanja za odkrivanje raka dojke so bila za mnoge sporna, saj so različne interpretacije številnih študij in poznejši postopki ovrednotenja državnih programov presejalne mamografije vzbujali dvome, da bi lahko prišlo do pretiranega diagnosticiranja,« dodaja sogovornica.

Sporno prediagnosticiranje

»To pomeni, da se ne tako redko pri ženskah odkrije tumor, ki verjetno nikoli ne bi postal nevaren in jih ne bi ogrožal vse do konca življenja. Glede prediagnosticiranja pogosto prihaja do sporov, lahko pa domnevamo, da ga je od 10 do 20 odstotkov. Poleg tega je na ta pregled povabljenih veliko žensk in vse prav gotovo nimajo kakšne posebne koristi od tega, da gredo na mamografijo. Okoli deset odstotkov žensk ima zelo gosto tkivo dojk, zaradi česar je natančnost mamografije manj kot 60-odstotna. Poleg tega imajo različne ženske, kar zadeva nastanek raka dojk, različna dedna tveganja, tako da program mamografskega slikanja ne koristi prav vsem.«

S stratifikacijo dejavnikov tveganja je mogoče ponuditi selektivnejše slikanje, pri čemer pa je treba deloma uporabiti tudi druge, prikladnejše metode od mamografije, je prepričana Gilbertova. Z bolj pragmatičnim pristopom bi lahko dosegli to, da bi odkrili tumorje, ki bodo povzročili škodo, in hkrati odmislili tiste, ki ženski ne bodo nikoli povzročali težav in za katere bi bilo bolje, da jih sploh ne bi našli.

»Slikovni fenotip raka dojke je treba uporabiti za to, da bi ugotovili verjetnost, ali je neka lezija invazivna, ali pa se širi zgolj lokalno, to pa seveda vpliva na diagnostične pristope.«

Danes večja natančnost

Profesorica opozarja, da vpogled v morfološko strukturo kaže, kako agresivna je določena oblika raka, funkcionalno slikanje pa daje vpogled v prekrvljenost, metabolizem in celično dejavnost določene lezije ali določenega organa. »Med tehnike funkcionalne magnetnoresonančne tomografije (fMRT) sodijo dinamična kontrastno okrepljena MRT, difuzijska MRT in MRT, ki je odvisna od ravni kisika v krvi, kar pomeni, da je slikovni signal odvisen od vsebine kisika v rdečih krvnih telescih. S pomočjo teh tehnik pridemo do ugotovitev o patologiji in patoloških procesih, do katerih ne bi mogli priti s tradicionalnimi metodami slikovnega diagnosticiranja. Molekularno slikanje ob pomoči pozitronske emisijske tomografije in z uporabo radioaktivnih markerjev daje podatke o metabolizmu in razširjenosti bolezni.«

Pri vsem tem se ni mogoče izogniti dejstvu, da je rak dojke bolezen z izraženo stopnjo tumorske heterogenosti, katere posledica so različne metabolične in funkcionalne fenotipske značilnosti. Ta raznovrstnost lahko pripelje do različnih diagnoz in različnih odzivov na zdravljenje.

»Zato je za vse nas velik izziv, da se za posamičnega bolnika izbere pravilno zdravljenje. Podatki o vaskularnosti in širjenju bolezni lahko dajo podlago za oceno učinkovitosti zdravljenja,« je še poudarila prof. Gilbert.

Nova priporočila

Konec preteklega leta so objavili dokument o stališčih do presejalnih metod evropskega društva za slikanje dojk (EUSOBI) in 30 nacionalnih združenj za medicinsko slikanje dojk, iz Avstrije, Belgije, BiH, Bolgarije, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Izraela, Litve, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Srbije, Španije, Švice, Švedske in Turčije. Vsa ta združenja podpirajo mamografijo kot presejalno metodo za celotne demografske segmente prebivalstva, »ker se je pokazalo, da se lahko tako zmanjša smrtnost zaradi raka dojk, in ker ima pozitiven učinek na zdravljenje te bolezni«. Po podatkih mednarodne agencije za raziskovanje raka se je tako za 40 odstotkov zmanjšala smrtnost žensk, starih od 50 do 69 let.

»Kot prvo priporočamo mamografijo na vsaki dve leti za ženske, stare od 50 do 69 let, pri katerih je poprečno tveganje, da bodo zbolele za rakom dojke. Druga prioriteta je podaljšanje takšne prakse tudi za ženske, stare do 73 ali do 75 let, tretja pa zajema ženske, stare od 40 ali 45 do 50 let,« piše v dokumentu EUSOBI in dokumentih omenjenih državnih združenj.

Zavzemajo se tudi za prehod na digitalno mamografijo, med drugim zato, ker je ta bolj natančna pri dojkah z gostim tkivom. Sicer pa naj bi v bližnji prihodnosti postala »rutinska mamografija« tudi digitalna tomosinteza – in ne na koncu: ženskam s povečanim tveganjem, da bodo zbolele za rakom dojke, bi morali preventivni zdravstveni sistemi omogočiti slikanje z magnetnoresonančno tomografijo.