Tiskane izdaje
Približno dve milijardi dolarjev stane razvoj novega zdravila, traja pa deset do petnajst let, preden znanstveniki med več tisoč spojinami odkrijejo najučinkovitejšo in jo tudi registrirajo. To je zadnje dejanje procesa, uspešno pa ga doseže nekaj manj kot 15 odstotkov raziskav, pove Novartisov vodja za biomedicinske raziskave Dhavalkumar Patel.
V laboratorijih NIBR (Novartis Institutes for Biomedicine Research) na sedežu Novartisa v Baslu dela 2300 znanstvenikov, po svetu pa zanj dela še skoraj deset tisoč znanstvenikov, največ v ZDA, Singapurju in Šanghaju. V najnovejšem razvojnem centru v Šanghaju med drugim proučujejo sinergije med tradicionalno kitajsko in sodobno, zahodno molekularno medicino.
Dr. Dhavalkumar Patal, zdravnik po poklicu, dela v Novartisu od leta 2006, v pogovoru za Delo pa je poudaril, da je razumevanje bolezni pri človeku eno glavnih vodil delovanja farmacevtske družbe.
Novartis razvija kar 74 novih molekul v laboratorijih. Kakšen rezultat tega raziskovalnega dela lahko pričakujemo?
Izjava, da imamo 74 novih molekul, pomeni, da jih toliko testiramo za različne bolezni, toda samo nekaj jih bo na koncu razvojnega in testnega procesa postalo zdravilo. Izpolniti morajo namreč veliko zahtev, kot so učinkovitost, varnost in vrsta drugih parametrov.
Na katere bolezni ste osredotočeni v razvoju novih zdravil?
Področja, na katerih poteka največ globinskih raziskav, so onkologija, imunologija ter bolezni srca in ožilja. Osredotočeni smo tudi na dihalne bolezni, nevroznanstvene in oftalmološke raziskave.
Koliko znanstvene pozornosti pa namenjate nevrodegenerativnim boleznim, ki zaradi staranja prebivalstva naraščajo?
Res je, da je naša življenjska doba čedalje daljša in da je verjetnost, da zbolimo za alzheimerjevo boleznijo, velika. Vsi, tudi jaz, si zato želimo, da bi že danes imeli zdravilo za to bolezen.
Kje se zatika?
Nedvomno so med najpomembnejši izzivi farmacevtske industrije za prihodnost učinkovita zdravila za nevrodegenerativna obolenja. Res pa je, da ne vemo še prav veliko o patofiziologiji ali patogenezi teh obolenj, zato je prvo vprašanje, kako sploh ukrepati. Imamo sicer nekaj dobrih zamisli in v razvoju določen inhibitor, toda poskusi, zahtevani za klinično testiranje, so zelo dragi in veliki. In prav to so glavni omejitveni dejavniki pri razvoju zdravila za alzheimerjevo in druge nevrodegenerativne bolezni.
Poskusi, ki smo jih izvedli v preteklosti, niso bili uspešni, zato je entuziazem za raziskave nekoliko uplahnel. Hitro pa bomo potrebovali napredek na tem področju, na katerem bomo lahko gradili nadaljnji razvoj.
Je torej nujno najprej poglobiti raziskave o človeških možganih?
Prav to smo že naredili. Eden od premikov je bil preoblikovanje celotnega oddelka za nevroznanost. Zdaj upamo, da bo ta sprememba spodbudila napredek v nevroznanstvenih raziskavah.
Velik zdravstveni problem je odpornost ljudi proti antibiotikom. Koliko raziskovalne pozornosti namenjate temu pojavu?
To je zelo pomembno vprašanje. Odpornost bakterij proti zdravilom je težko zdraviti, in kot je videti, se bodo razmere še poslabšale. Veliko farmacevtskih družb, med njimi tudi Novartis, iščejo rešitve in nove načine. Bakterije v patogenih organizmih se razvijajo veliko hitreje kot znanost in medicina. Ker so razvojni cikli bakterij kratki, za nameček pa še mutirajo, so čedalje bolj odporne proti različnim zdravilom. To so izzivi za nas farmacevte, ki nas silijo k iskanju rešitev. Iščemo načine, kako bi se na sedanji stopnji znanosti in tehnologije spopadli s tem problemom. Zavedamo se, da je potreben hiter preboj. Nekaj kliničnih testov smo že opravili, zato smo optimistični, tako da zaradi odpornosti bakterij proti zdravilom svet še ni obsojen na propad.
Po katerih merilih v NIBR presojate, za katero bolezen se splača razviti zdravilo?
Glavno merilo so neizpolnjene potrebe po zdravilu. Ker je bolezenskih področij veliko in zato veliko različnih znanstvenih skupin, ki se z njimi ukvarjajo, je dejanska neizpolnjena potreba za določeno bolezen drugačna kot pri neki drugi bolezni. Pomagamo si tako, da skupinam za različne bolezni dovolimo, da izberejo najpomembnejša področja in temu potem sledijo v raziskavah. Tudi s podjetniškega vidika bi bilo nespametno trditi, da je pomembna samo na primer alzheimerjeva bolezen, ne pa tudi rakava obolenja. Na srečo je naša zmogljivost tako velika, da lahko nadaljujemo raziskave in razvoj za najpomembnejše bolezni.
Kakšne koristi pa v farmacevtski industriji pričakujete od novih tehnologij glede na to, da sodelujete z Microsoftom?
Veliko pacientov že uporablja tako imenovano digitalno zdravljenje. Na pametnem telefonu imajo aplikacije, s katerimi nadzirajo različna stanja in aktivnosti, denimo, koliko hodijo ali tečejo. Vse to pa je povezano z zdravjem in počutjem. Tudi sam uporabljam te aplikacije. Vprašanje pa je, kako bi lahko še bolj učinkovito in koristno integrirali te uporabne tehnologije v zasnovi boljših terapij za pacienta. Ker vidimo obetavne nove koristi v kombinaciji med tehnologijo in zdravljenjem, smo v Novartisu pritegnili v razvojno delo specialiste za programsko opremo.
Kakšne aplikacije razvijajo za vas?
Razvijajo aplikacije, ki nam bodo pomagale razumeti, ali naše zdravilo učinkovito pomaga pacientu ali ne. Naj kot primer navedem mišična obolenja, med katerimi je tudi multipla skleroza. S posebno aplikacijo bi lahko bolnik sam nadziral, kolikšno razdaljo prehodi denimo v šestih minutah. Enako vajo bi ponavljal v daljšem obdobju in primerjal arhiviran digitalni zapis vseh meritev. Te informacije so dragocene tudi za zdravnika, ker mu pokažejo, koliko je bolnik resnično aktiven.
Drugi primer je sladkorna bolezen. Razvite so že aplikacije, ki merijo sladkor v krvi in pomagajo bolniku pri odmerjanju ustrezne količine inzulina. Gre za boljše razumevanje bolezni tudi s pomočjo digitalnih tehnologij. Googlove leče med drugim omogočajo meritve glukoze. V razvoju so senzorji za glukozo, ki bodo samodejno povezani z aplikacijami za odmerjanje inzulina. Vse to je digitalno zdravstvo.
Če torej razvijemo aplikacije za izboljšanje meritev, pomagamo sebi kot proizvajalcu zdravil in seveda bolnikom ter zdravnikom. Digitalna medicina postaja pomembno področje v naši prihodnosti.
Je kombinacija digitalnih tehnologij in zdravstva korak bliže k personalizirani medicini?
Drži, je del tega. Vsekakor uporaba novih tehnologij, ki so že dosegljive, najbolj koristi bolnikom. Nekateri k digitalni medicini dodajajo še pomen big data, kar pomeni zgolj povezavo digitalnih podatkov na različnih mestih, ki lahko še bolj pomagajo bolniku, ko jih povežemo med sabo.
