Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Na nocojšnji slovesnosti so podelili Zoisove nagrade tudi za vrhunske dosežke dr. Mileni Horvat in dr. Gorazdu Mešku, priznanja dr. Maji Rupnik, dr. Giovanniju De Ninnu, dr. Mitji Ferencu, dr. Andreju Kitanovskemu in dr. Janezu Vrečku ter dve Puhovi priznanji za izume in priznanji ambasadorja znanosti.
Izjemnost dosežkov naše znanosti priznavajo tudi v mednarodni znanstveni skupnosti. Dosežki pa niso samo vaši, so tudi dosežki Republike Slovenije in povečujejo našo nacionalno samozavest, je v slovesnem nagovoru ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj dejal predsednik vlade Miro Cerar.
Letos je odbor za Zoisove nagrade in priznanja pod vodstvom dr. Tamare Lah Turnšek podelil dve nagradi za življenjsko delo, dve za vrhunske znanstvene dosežke, pet priznanj za pomembne dosežke, dve Puhovi priznanji za izume in dve priznanji ambasadorja znanosti.
Nagrajenca za življenjsko delo
Akademik prof. dr. Vito Turk je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, ki ga je v celoti posvetil znanosti, in sicer od začetka kariere leta 1965 do danes, ko še deluje na Institutu Jožef Stefan. Kot piše v utemeljitvi, je v sedemdesetih letih zasejal pri nas seme nove smeri - biokemije in molekularne biologije z ustanovitvijo Slovenskega biokemijskega društva kot del Zveze evropskih biokemijskih društev. Postal je tudi eden od pionirjev raziskav na področju proteinskih inhibitorjev. Kot profesor je gostoval na univerzah v tujini, imel je tudi vodilne funkcije v mednarodnih strokovnih organizacijah.
Akademik prof. dr. Janez Levec je redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter vodja Laboratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Zelo odmevne so njegove predlagane korelacije za napoved hidrodinamskih parametrov v kapalnem reaktorju, proces za oksidacijo organskih polutantov v industrijskih odpadnih vodah je zaščiten s štirimi mednarodnimi patenti. V letu 1981/82 je prejel štipendijo Fulbrightovega sklada, leta 1988 Kidričevo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke, leta 2000 pa veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo.
Nagradi za vrhunske dosežke
Profesorica dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanost o okolju na Institutu Jožef Stefan, je prejela Zoisovo nagrado za dosežke pri raziskovanju živega srebra. Raziiskovalno delo je posvetila razumevanju nevarnosti živega srebra in njegovih spojin v okolju in zdravju ljudi. Njeni dosežki so pomembni za Slovenijo in svet, saj je z znanstvenimi podlagami prispevala k ustvarjanju novih mednarodnih predpisov in standardov.
Nagrado za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji je prejel dr. Gorazd Meško, dekan fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Je eden od pionirjev na področju ekološke kriminologije v Sloveniji in pobudnik njenega znanstvenega preučevanja v jugovzhodni Evropi.
Pet Zoisovih priznanj za pomembne znanstvene dosežke
Za dosežke v mikrobiologiji je prejela priznanje dr. Maja Rupnik za raziskave bakterije, ki povzroča črevesne okužbe. Dr. Giovanni De Ninno je prejel priznanje za dosežke na področju fizike virov svetlobe, osrednje področje njegovega delovanja so laserji na proste elektrone. Dr. Mitja Ferenc je prejel priznanje za dosežke v novejši slovenski zgodovini, nagrado pa so mu podelili, kot piše v obrazložitvi, za dosežke in strokovni pogum pri obravnavanju tem, o katerih najraje ne bi govorili in jih ne bi raziskovali.
Dr. Andrej Kitanovski je prejel priznanje za dosežke v tehniki, med katerimi izstopa njegov prispevek na področju konceptualnih rešitev za naprave magnetnega hlajenja in magnetne toplotne črpalke.
Dr. Janez Vrečko pa je prejel priznanje za dosežke v primerjalni književnosti in literarni teoriji, v monografiji o Kosovelu je dokazal poznavanje tega pesnika do ruskega konstruktivizma.
Puhovi priznanji za izume sta bili podeljeni skupini raziskovalcev za razvoj podobnih bioloških zdravil filgrastim in pegfilgrastim ter za prenos v proizvodnjo ter dr. Klemnu Lisjaku za razvoj novega sistema za stiskanje grozdja.
Priznanje za ambasadorja znanosti Republike Slovenije sta prejela dr. Urška Vrhovšek, znanstvenica s področja živilske kemije, ki že 20 let deluje v tujini, in dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriški univerzi Stanford.
