Tiskane izdaje
Še pred dobrimi dvajsetimi leti smo se z avtizmom in avtisti srečevali predvsem v filmih, danes pa so avtistični otroci – to so otroci z nevrološko-biološkimi motnjami, ki se kažejo v različnih oblikah v njihovem vedenju, ki bolj ali manj odstopa od ustaljenega vedenja sovrstnikov – tudi v našem okolju precej reden pojav. Še vedno pa ni znano, zakaj jih je v tej generaciji več kot v prejšnjih. Morda so se zdaj do pravega odgovora, ali pa vsaj enega od odgovorov, dokopali raziskovalci z univerze v Bristolu.
V velikem dolgoročnem projektu Otroci 90. let so proučevali 14.500 otrok in med drugim ugotovili, da je v primeru, da je dekličina babica po materini strani (torej mati njene matere) med nosečnostjo kadila, za 67 odstotkov večja verjetnost, da bodo njeni vnuki imeli lastnosti, povezane z avtizmom. Te segajo od težav pri navezovanju stikov z vrstniki in drugimi ljudmi do različnih oblik neutemeljeno ponavljajočega se vedenja.
V študiji, ki je bila prejšnji teden objavljena v reviji Scientific Reports, navajajo tudi podatek, da se je tveganje za diagnosticiranje avtizma oziroma spektra avtističnih motenj (ASD) pri vnukih v primeru, da je babica po materini strani med nosečnostjo kadila, povečalo kar za 53 odstotkov.
Vloga babice
Ti ugotovitvi kažeta, da če je ženski zarodek v maternici izpostavljen vplivu nosečničinega kajenja, lahko to vpliva na razvoj jajčec še nerojene deklice v maternici in naprej vpliva tudi na razvoj njenih morebitnih otrok. Raziskovalci sicer poudarjajo, da bodo potrebne še nadaljnje raziskave, ki bi pokazale, kakšne molekularne spremembe se pri tem dogajajo in ali so enake povezave tudi pri drugih skupinah, recimo pri fantkih.
Medtem ko so v omenjeni raziskavi naleteli na sledi avtističnega vedenja pri kar 7000 v raziskavo zajetih udeležencih, pa je bilo diagnosticiranih primerov ASD le 177, kar je premalo, da bi lahko posebej analizirali vnuke in vnukinje.
Sicer pa je to novo odkritje povezave eden od rezultatov dolgoročne še potekajoče raziskave vplivov kajenja v generaciji babic tako po materini kot po očetovi strani. Do zdaj so raziskovalci zbrali veliko podrobnih informacij o večstranskih dejavnikih, ki utegnejo vplivati na otrokovo zdravje in razvoj, in so lahko izključili druge potencialne razlage za dobljene rezultate.
Sam pojav ASD se je v zadnjih letih močno povečal. Medtem ko je rast števila zaznanih avtistov prav gotovo deloma plod izboljšane diagnostike, pa imajo vlogo pri tem tudi dejavniki iz okolja in način življenja staršev in starih staršev. Raziskovalci še poudarjajo, da poleg omenjenih na pojav in razvoj ASD vplivajo še drugi dejavniki, tudi genetske variacije, ki so povezane s tveganjem, da se pri nekom razvije ASD.
Vpliv kajenja
Vpliv kajenja med nosečnostjo pri babici po materini strani na pojav ASD pri otrocih so raziskovali že prej, a vse do zdaj objavljene študije niso prišli do kakšnih končnih sklepov. Zdaj je pogled še za eno generacija dlje v preteklost razkril medgeneracijski učinek, ki pa se najbolj očitno pokaže v primeru, ko sama mati med nosečnostjo ni kadila.
Razlogi za to znanstvenikom še niso povsem razumljivi. Po mnenju Marcusa Pembreyja, enega od avtorjev raziskave, sta pri razlagi mehanizma dva široka sklopa možnosti.
»Prvi je poškodba DNK, ki se prenese na vnuke, ali pa nastopi drugi sklop, to je prilagojevalni odziv na kajenje, zaradi katerega so vnuki bolj ranljivi za nastanek avtističnih motenj,« pojasnjuje Pembrey. »Še vedno pa ne znamo razložiti, zakaj so razlike pri spolu, čeprav smo že prej ugotovili, da je kajenje babic po materini strani med njihovo nosečnostjo povezano z različnimi vzorci rasti pri vnukih in vnukinjah.«
»Vemo, da kajenje lahko poškoduje DNK mitohondrijev, ki so sestavni del vsake celice in se prenašajo na naslednjo generacijo z jajčecem matere. Te začetne mutacije DNK mitohondrijev pogosto nimajo opaznega učinka na samo mati, vendar pa se ti učinki povečajo, ko se prenesejo na njene otroke,« še dodaja prof. Pembrey.
Soavtorica raziskave prof. Jean Golding dodaja: »Že dolgo vemo, da je zaščita otroka pred tobačnim dimom nekaj najboljšega, kar lahko mati zagotovi svojemu otroku, da bo zdrav vstopil v življenje. Ugotovili smo že, da odpoved kajenju med nosečnostjo zagotavlja boljše zdravje tudi bodočim vnukom. Zdaj proučujemo naslednjo generacijo udeležencev v naši veliki raziskavi in morda nam bo uspelo odkriti učinke, ki se prenašajo s starih staršev na vnuke.«
Znanstveniki sicer priznavajo, da še vedno ne vedo, zakaj se pri nekaterih otrocih razvije avtizem oziroma vedenje, povezano z avtizmom. »Povezave, ki smo jih odkrili, odpirajo še vedno ne dovolj pojasnjen možen transgeneracijski prenos vpliva na razvoj avtizma,« pojasnjuje dr. Dheeraj Rai, tudi eden od avtorjev raziskave. Na raziskavo se je med drugim odzvala Alycia Halladay, ki je pri znanstveni fundaciji za avtizem pristojna za znanost: »Do zdaj so bile raziskave vzrokov avtizma omejene na proučevanje gradiva o izpostavljenosti matere med nosečnostjo. V tej novi raziskavi pa so znanstveniki prvič segli še generacijo dlje in proučili vlogo izpostavljenosti starih staršev. Upam, da bodo raziskovanje nadaljevali in da bomo lahko kmalu bolje razumeli mehanizem teh motenj.«
