Forenzična genetika: Kdo s(m)o Balkanci?

Zagreb – Najnovejše ugotovitve forenzičnogenetske ekipe, v kateri so prof. Damir Marjanović in prof. Dragan Primorac iz Hrvaške ter Serkan Dogan, sicer Turek, ki je zdaj zaposlen na eni od sarajevskih univerz, kažejo, da so prebivalci Bosne in Hercegovine genetsko bliže Makedoncem kot Turkom. Grafikon genetskih sledi pa je še pokazal, da so Slovenci bliže Nemcem kot tako imenovanim balkanskim narodom.

»Velikost analiziranega vzorca je pravšnja za pridobitev relevantnih rezultatov,« pravi Dragan Primorac, hrvaški antropolog in strokovnjak za forenzično genetiko, ki je sodeloval v najnovejši raziskavi o genetski raznovrstnosti na teh območjih. Najnovejša študija, ki je objavljena v Hrvaškem medicinskem glasniku (Croatian Medical Journal), predstavlja podatke o genskih posebnostih prebivalstva v Bosni in Hercegovini. Pokazala je, da je omenjena populacija »genetsko bliže hrvaški in makedonski populaciji kakor turški, kot bi pomislili nekateri«. Turška pa je, kot je pokazala forenzičnogenetska raziskava, še najbližja libanonski in iraški populaciji. Iz grafikona genetskih sledi je še razvidno – čeprav avtorji tega niso posebej poudarjali –, da so Slovenci najbliže »Berlinu oziroma Nemcem«.

Valovanje javnega mnenja

Znanstvenika Primorac in Marjanović to problematiko sistematično raziskujeta že dobro desetletje, za letos pa napovedujeta tudi knjigo o genetskem poreklu narodov »s teh območij«. Prav antropolog in strokovnjak za forenzično genetiko Dragan Primorac je s svojimi izsledki že nekajkrat povzročil precejšnje »valovanje« javnega mnenja. Hrvaški javnosti je pred leti sporočil ugotovitev, da je le majhen del prebivalcev Hrvaške slovanskega izvora. »Hrvati niso Slovani, ampak stari Balkanci,« je sporočal in pojasnjeval, da po genetskih raziskavah, ki jih je opravil po vsej Evropi, hrvaške korenine segajo na Balkan. Z Balkana se Hrvati niso premaknili od začetka zadnje ledene dobe pred 25.000 leti, kamor so po genetskih pričevanjih prišli iz jugozahodne Azije. S policijskimi postopki genetske identifikacije vzorcev je dr. Dragan Primorac še ugotovil, da so »najbolj slovanski« narod na Balkanu Slovenci. Morda bi lahko k njim prišteli še Srbe, a tam ustreznih genetskih raziskav v celoti še niso opravili.

Z genetiko v osnovne šole

Prav letos mineva deset let, odkar je bil Primorac hrvaški minister za znanost in izobraževanje. Takrat se je v južni sosedi vrstila polemika o tem, ali bi bilo pametno in dovolj znanstveno, če bi se učenci osmega razreda v 49 hrvaških osnovnih šolah pri zgodovini učili o izvoru naroda. Drugače rečeno, tudi o tistem delu raziskovanj ministra za znanost in izobraževanje dr. Dragana Primorca, ki govorijo, da so Hrvati eno najstarejših evropskih ljudstev in da so pravzaprav Neslovani, torej neslovansko ljudstvo. Kako se je dokopal do tega? Z genetsko arheologijo, raziskovanjem izvora ljudstev s pomočjo človeškega genoma. Leta 2000 je bil v uglednem časopisu Science objavljen članek, pod katerega se je podpisalo 17 avtorjev. Dr. Primorac je bil 14. po vrsti. Objavili so rezultate analize tako imenovanega kromosoma Y, vzetega 1007 evropskim moškim, med njimi je bilo 58 Hrvatov. Med drugim so ugotovili, da naj bi imelo kar 45 odstotkov današnjih Hrvatov na kromosomu Y genetsko sled EU7, ki vodi 22.000 let nazaj na azijska prostranstva. Samo 29 odstotkov Hrvatov bi nosilo v sebi genetsko sled EU19, ki jo povezujejo s Slovani, le deset odstotkov današnjih Hrvatov pa naj bi bilo v sorodu s Kelti ali njim podobnim. Minister Primorac je v poznejših javnih nastopih, kot že omenjeno, razlagal o veliki starosti hrvaškega ljudstva in o tem, da so po genih najbliže Nemcem in Laponcem. No, nato iz vsega skupaj ni bilo nič, le gora se je stresla, kromosomi pa so »po svoje« živeli življenje. Takratnemu ministru so še dali vedeti, da je genetika preresna znanost, da bi jo kar tako, na temelju vzorca pol stotnije moških Hrvatov, mešali z etničnim izvorom narodov, in to v osmem razredu osnovne šole.

Kdo so Balkanci? Malce prirejeno vprašanje genetika Alberta Piazze – ta se je pred dobrima dvema desetletjema spraševal, kdo so Evropejci, v isti sapi pa zatrdil, da lahko na to vprašanje odgovori le populacijska genetika, čeprav se z izvorom in razvojem ljudstev ukvarjajo arheologija, zgodovina in lingvistika – občasno razvname razmišljanja poznavalcev z območja »od Triglava do Vardarja«. Najnovejša študija treh znanstvenikov je še en kamenček v mozaiku iskanja odgovora na vprašanje, kdo so Balkanci, kako in kdaj so prišli na ta območja. Omenjeni »kamenček« pa kaže, da so populacije, ki danes naseljujejo to območje, izjemno genetsko raznovrstne, vzrok za to pa so številne migracijske epizode (naših) prednikov.