Tiskane izdaje
Ljubljana – Grajski hrib spada med zaščitena območja in predstavlja področje pričakovanih najdb rastlinskih fosilov. Za zaščitena območja zakonodaja izvajalcu del nalaga naravovarstveni nadzor, zato je v prvi polovici leta 2006 ekipa strokovnjakov Geološkega zavoda Slovenije izvajala geološko-paleontološki nadzor med gradnjo tirne vzpenjače. Odkritja so bila zanimiva.
Najdbe paleozojske fosilne flore na Grajskem hribu so bile prvič opisane že v 19. stoletju, zato je bil širši prostor načrtovane tirne vzpenjače na Ljubljanski grad že pred začetkom gradbenih del opredeljen kot potencialno pomembno najdišče fosilov.
Grajski hrib predstavlja najbolj zahodno ležeče nahajališče fosilne flore v Posavskih gubah. Osnovni litološki členi Posavskih gub so kremenov konglomerat, ki lokalno vsebuje tudi apnenčeve prodnike, kremenov peščenjak, meljevec in glinavec. Paleontološko najpomembnejši del profila na Grajskem hribu je bil odkopan na prostoru zgornje postaje tirne vzpenjače, ki deloma sega še pod grajsko obzidje. Na debelini 6,5 m se menjavata meljevec in glinovec, manj je sljudnega peščenjaka, ki se pojavlja v posameznih plasteh, debelih od 5 do 40 cm. Rastlinski fosili so koncentrirani pretežno v olivno-sivem meljevcu in so večinoma temneje obarvani. Najbogatejša je 5 cm debela plast olivno-sivega sljudnega meljevca v zgornjem delu profila, ki smo jo sledili na celotni dolžini od dna gradbene jame za strojnico do temeljev grajskega obzidja. Preperel površinski del fosilonosnih plasti je bil v celoti odkopan in vzorčevan, medtem ko je manj preperel in bolj stabilni del plasti ostal ohranjen in situ v prostoru zgornje postaje tirne vzpenjače. Najvišja plast z rastlinskimi fosili, ki je segala na prostor dvigala na notranji strani obzidja, je bila v celoti vzorčevana in kasneje obzidana.
Najdeni fosili večinoma pripadajo že izumrlim skupinam rastlin in le nekatere imajo danes še živeče sorodnike. Predstavljajo jih skupine, ki so vrh razvoja dosegle v karbonu, predzadnji periodi starega zemeljskega veka, ki se je začel pred približno 360 milijoni let in končal pred 300 milijoni let.
V sodelovanju institucij: Festival Ljubljana, Geološkega zavoda Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in SCT kot izvajalca del, smo za širšo javnost pripravili stalno razstavo in ohranili del plasti na mestu, na prostoru zgornje postaje tirne vzpenjače. Razstava prikazuje geološko zgradbo Posavskih gub in zgornjekarbonske fosilne rastline. Predstavitev je pomemben prispevek k poznavanju naše naravne dediščine, ki je na atraktivni lokaciji slovenske prestolnice.
Celotni članek lahko preberete v Delovi prilogi znanost
