Tiskane izdaje
Ena od možnosti je modularno zasnovana zgradba z vsemi temi lastnostmi iz logično zaključenih prefabriciranih (predizdelanih) enot. Modularnost namreč že sama po sebi omogoča ogromno tlorisnih variant, vodoravno in navpično rast, do neke mere pa celo možnost prilagajanja različnim okoljem. Poleg tega so enote, izdelane v tovarni, zagotovo boljše od tistih, ki bi jih naredili na gradbišču, torej na prostem.
V svetu, predvsem v ZDA in Avstraliji, v Evropi pa na primer tudi v Avstriji, je tak modularni način gradnje že znan. Zdaj pa je za naše razmere takšno modularno oziroma po potrebi rastočo hišo zasnoval arhitekt Andrej Milovanovič iz podjetja Pillar d.o.o. iz Ljubljane.
»Izhodišče pri tej hiši - celoten sistem smo poimenovali Modeko - je bilo spremljanje življenskih ciklov. Podobno kot na primer kupujemo avtomobile, glede na potrebe in različna obdobja v življenju. Prav tako vse življenje ne potrebujemo enako velike hiše. Začnemo lahko skromno, na primer s tremi moduli, ki imajo skupno površino le 38 kvadratnih metrov, ko pridejo otroci in se družina poveča pa lahko dodamo eno ali celo več bivalnih enot. Nenazadnje pa v poznejših letih, ko gredo otroci od doma, te velike hiše več ne potrebujemo, dejansko nam je lahko celo v breme. In naša rešitev te modularne gradnje omogoča, da posamezne bivalne enote tudi odstranimo. Lahko jih podarimo otrokom za nov začetek na kakšni drugi lokaciji. Nenazadnje »odvečno« enoto z dokupom še kakšne manjše lahko pretvorimo v počitniško hišo. Pri vsem tem spreminjanju pa je pomembno tudi to, da arhitektura ostaja neokrnjena, da zaradi novih potreb hiše ne uničimo, čemur smo na žalost priča, kamorkoli se ozremo,« pravi Andrej Milovanovič.
Modularna zasnova torej taki zgradbi omogoča poljubno rast. Nepomembno pa tudi ni, da si na ta način začetno investicijo občutno znižamo, saj si dobesedno kupimo toliko hiše, kolikor je dejansko potrebujemo in/ali kot nam dopušča naša denarnica.
Zaradi modularne gradnje je arhitektura hiše Modeko omejena na kvadratne oblike oziroma na ravne stene. Takšna mora biti tudi streha, kar pa je, kot poudarja Andrej Milovanovič, v spreminjajočih podnebnih spremembah in vedno pogostejših naravnih ujmah, ki smo jih priča, prednost. Sicer pa so tlorisi štirih različnih ter med seboj sestavljivih in kompatibilnih enot zasnovani na mreži kvadratov s stranico 60 centimetrov. Na njihovi podlagi so potem zasnovane enote, velike od 4,87 (vhod, kabinet, garderoba, kopalnica, »utiliti«, hodnik, stopnišče) do 22,60 kvadratnega metra neto (kuhinja, dnevna soba, jedilnica, zimski vrt, lokal, bungalov).
Dobra mikroklima in počutje
Cilj je tudi uporaba čim bolj naravnih in ekološko neoporečnih materialov. Zato je bila logična odločitev za leseno hišo. In pri tem so kot naročene bogate izkušnje ribniškega podjetja Riko Hiše, ki se je po tehnološki in proizvodnji plati vključilo v ta projekt. Tako so za osnovni konstrukcijski in gradbeni material uporabili masiven lepljen in tehnično suh smrekov les.
Vsako enoto v celoti izdelajo tovarniško in jo zaradi razmeroma majhnih mer, ki še dopuščajo prevoz po cesti, s tovornjakom pripeljejo na parcelo, kjer jo montirajo na betonsko ploščo, ki je seveda lahko tudi podkletena, ali na pasovne temelje; na strmih pobočjih pa je mogoča tudi postavitev nosilne kovinske palične konstrukcije, ojačane z jeklenicami, tako da večji izkopi niso potrebni. Vgrajene so že vse instalacije, zaključno obdelane vse stene, prav tako vsi stropi, tlaki in fasade, stavbno pohištvo je že vgrajeno. Novopečeni lastnik hišo potem samo še dopolni z notranjo opremo in že se lahko v(e)seli. Vsi vgrajeni materiali so lahko naravni in ekološko neoporečni, za ogrevanje in prezračevanje lahko uporabimo tudi obnovljive energijske vire, temperatura v prostoru se izenačuje na naraven način, »hiša z nami diha«, posledica vsega tega pa sta dobra mikroklima in dobro počutje.
Energijska poraba je pri običajno izoliranih zgradbah približno 100, pri nizkoenergijskih pa do 40 kilovatnih ur na kvadratni meter letno, tako da pozimi v njih ne potrebujemo močnih grelnih naprav, zadostuje talno in stensko ogrevanje v povezavi s sončno ali vetrno energijo in toplotnimi črpalkami.
Tudi za slabša temeljna tla
Les slabo prevaja toploto, ekološko zelo čist pa je tudi s proizvodnega vidika, saj za izdelavo denimo opeke porabimo 30-krat več energije, betona 90-krat, aluminija 120-krat več itd. Dalje, lesene konstrukcije so potresno veliko bolj varne od primerljivih zidanih, le stiki elementov morajo biti izvedeni tehnično brezhibno. Ker je njegovo razmerje med specifično težo in trdnostjo zelo ugodno, je v gradbeništvu uporaben tudi na območjih, za katera so značilna slabša temeljna tla.
Tudi v požaru se les obnese presenetljivo dobro. Trdnost mu pri višji temperaturi namreč ne pade, nosilni elementi ne izgubijo oblike, ob gorenju se na njegovi površini ustvari tanka zoglenela plast, ki zapre dostop kisika do notranjosti in s tem zavira napredovanje ognja. Zaradi vsega tega se leseni nosilni elementi v ognju dolgo ne porušijo. Še vnamejo se težko, če je njihova površina gladka; in še zlasti seveda, če je dodatno kemično zaščitena.
Parna zapora zaradi dobre akumulativnosti vgrajene toplotne izolacije iz lesnih vlaken po zatrjevanju proizvajalca sploh ni potrebna. Fasadna obloga je iz masivnega macesnovega lesa, notranje obloge so lesene ali mavčno-kartonske. Kemična zaščita fasade ni potrebna, ker macesnov les sčasoma dobi značilno srebrnosivo patino, ki je hkrati tudi njegova naravna zaščita. Kot pravi Milovanovič, pa so možne oziroma predvidene tudi nekatere druge fasadne obloge. Tako je na južnih stenah predvidena tudi obloga iz solarnih celic, na severnih, na katerih se les slabše obnese, pa tudi bakrena fasada, mogoča pa je tudi izvedba z ometom.
K trajnostni usmeritvi teh lesenih hiš pa poleg solarnih plošč, ki vsaj delno omogočajo samooskrbo z električno energijo, prispeva tudi možnost vgraditve sistema za prečiščevanje kapnice in čistilne naprave za odpadne vode. Kaj pa cena? Kot pravi Andrej Milovanovič, so zaradi gradnje s prefabriciranimi elementi proizvodni stroški nekoliko nižji kot ob podobno kakovostni klasični gradnji. To pomeni, da je cena lesene hiše Modeko od 800 do 1100 evrov na kvadratni meter, odvisno od opreme.
Več v četrtkovi prilogi tiskanega Dela Znanost
