Tiskane izdaje
Na našem planetu po dosedanjih podatkih obstaja le kakih 20 vrst organizmov, za katere je znano, da se lahko organizirajo v superkolonije. Ena od teh je mravlja Lepisiota canescens (na fotografiji), ki živi v Etiopiji. Nedavno so biologi opazili, da so te mravlje v pradavnih gozdovih, ki so v lasti etiopske ortodoksne cerkve Tewahedo, ene od redkih predkolonialnih krščanskih dominacij v Afriki, začele sestavljati superkolonijo. Superkolonija običajno obsega na milijone gnezd in milijarde mravelj in se kaže v prevladi ene vrste organizma nad vsemi drugimi.
Pogosto, ne pa vedno, superkolonija lahko ogrozi biotsko raznovrstnost nekega območja. Biologi jo zato ponavadi imajo za znamenje degradacije okolja. Ena vrsta organizmov, v tem primeru mravelj, se namnoži in se naseli v hišah in drugih zgradbah in lahko poškoduje pridelek na velikih površinah. Znanstveniki ugotavljalo, in to je upoštevano tudi v definiciji superkolonije, da zanjo ni naravnih meja pri širjenju.
V Etiopiji so zdaj, kot navaja članek v najnovejši številki revije Insectes Sociaux, biologi opazili, da so se te mravlje že razširile iz gozdov, kjer živijo. Eno od superkolonij so opazili na območju, oddaljenem 40 kilometrov od teh gozdov. Znanstveniki zato že opozarjajo na globalno nevarnost dominacije teh mravelj.
»Za to vrsto mravelj, ki smo jih odkrili v Etiopiji, je zelo verjetno, da bodo postale globalno invazivna vrsta,« je v obvestilu za javnost opozorila dr. Magdalena Sorger, podoktorska raziskovalka iz naravoslovnega muzeja Severne Karoline. »Invazivne vrste pogosto potujejo z ljudmi. Z rastjo turizma in trgovanja v Etiopiji se zato povečuje tudi verjetnost, da se bodo te mravlje razširile še drugam, bodisi s kakšnim biološkim materialom ali celo s prtljago turistov. Dovolj je le ena breja kraljica,« svari Sorgerjeva.
