Tiskane izdaje
Farmacevtska družba, katere korenine segajo tri in pol stoletja v preteklost, v majhno zasebno lekarno Jacoba Fridericka Mercka v Darmstadtu, na ameriških tleh pa ima več kot 125-letno tradicijo, je po besedah predstavnice dr. Julie Gerberding ena redkih, ki še vedno vlaga v razvoj novih zdravil in cepiv za preprečevanje in širjenje nalezljivih bolezni. Družba je danes dejavna v več kot 140 državah in zaposluje okoli 68 tisoč ljudi.
Sogovornica je v svetu uveljavljena strokovnjakinja za infekcijske bolezni, specialistka za interno medicino ter izvršna podpredsednica družbe, odgovorna za bolnike, strateško komuniciranje in javnozdravstveno politiko. Slovenijo je obiskala prvič ob nedavnem praznovanju 25-letnice delovanja te biofarmacevtske družbe pri nas. Na slovenskem trgu sicer deluje že petdeset let prek licenčnega partnerja, pisarno v Ljubljani je odprla leta 1993, leta 2004 pa ustanovila podjetje Merck Sharp & Dohme, inovativna zdravila.
Glavna dejavnost družbe je zagotavljanje zdravil za rakave bolezni, okužbe, avtoimunske bolezni, zdravljenje neplodnosti, diabetesa, srčno-žilnih in drugih bolezni. S cepivi so vključeni v preventivno javno zdravstvo, pri čemer posebna pozornost namenjajo najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, kot so otroci in starejši. So tudi vodilni proizvajalci imunoloških zdravil za veterino. V javnozdravstveni sistem so vključeni še s proučevanjem klinične učinkovitosti in varnosti potencialnih novih zdravil.
Pomembna zaščita s cepivi
Gerberdingova se je družbi MSD pridružila pred osmimi leti kot vodja za področje cepiv. Kot pravi, je pripomogla, da so postala cepiva cenovno bolj dostopna na novih trgih in v nekaterih najrevnejših državah. V Indiji je tako pomagala izpeljati ustanovitev neprofitnega skupnega podjetja MSD Wellcome Trust Hilleman Laboratories za razvoj cepiv.
»Ostajamo med vodilnimi raziskovalci, ki si prizadevajo za učinkovitejše preprečevanje in zdravljenje bolezni, kot so rak, srčne in presnovne bolezni, alzheimerjeva bolezen, avtoimunske in nalezljive bolezni, vključno s hepatitisom C, hivom in porajajočimi se boleznimi, ki se prenašajo z živali. Med zadnjimi je iz novejšega časa znana ebola, ki je ob zadnjem izbruhu prizadela veliko ljudi, predvsem v manj razvitih okoljih. Prav tu smo hitro ukrepali z visoko učinkovitim cepivom in preprečili njeno nadaljnje širjenje,« pojasnjuje sogovornica, ki je v Ljubljani sodelovala na strokovnem posvetu o preprečevanju in zdravljenju infekcijskih bolezni.
Kot je še poudarila, pri MSD za raziskave in razvoj namenijo več kot 7 milijard dolarjev na leto. Tako so veliko inovacij uvedli pri infekcijskih boleznih, kjer se še posebej posvečajo protimikrobnemu zdravljenju in iščejo nove pristope, kako bi upočasnili vse večjo odpornost bakterij in drugih patogenov.
»V tem času poteka več kot 15 kliničnih preizkušanj različnih antibiotikov, antimikotikov in antivirotikov, torej zdravil proti bakterijskim, glivičnim in virusnim nalezljivim boleznim.« Kot njihov velik dosežek sogovornica navaja preprečevanje zdaj že redkih bolezni, kot so ošpice in mumps, pa tudi bolezni, kakršni sta herpes zoster in rak materničnega vratu.
Zdravila s častitljivo zgodovino
Zdaj ko se vračajo nekatere že skoraj pozabljene nalezljive bolezni in pojavljajo nove, velja spomniti, da imajo raziskave, razvoj in klinično preizkušanje novih učinkovin za preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni prav tako častitljivo zgodovino. Družba MSD je namreč prvo cepivo proti ošpicam predstavila leta 1963, čez štiri leta pa še cepivo proti mumpsu, ki ga je dr. Maurice Hilleman razvil iz celične kulture grla svoje hčerke.
Ta uspešni znanstvenik in raziskovalec, ki je med letoma 1956 in 1984 vodil oddelek za viruse in celično biologijo, je sodeloval pri razvoju več kot 40 cepiv za rabo v humani in veterinarski medicini. Od 14 cepiv, ki so danes vključena v programe zaščitnega cepljenja, jih je pomagal razviti kar osem, poleg že omenjenih za zaščito pred ošpicami in mumpsom še tista proti hepatitisu A in B, noricam, meningitisu, pljučnici in bakteriji Haemophilus influenzae.
Obetavna imuno(onko)logija
»Tudi danes so med našimi ključnimi nalogami raziskovanje in razvoj učinkovin za zdravljenje nalezljivih in rakavih bolezni. Tako trenutno v MSD poteka imunološki raziskovalni program, ki obsega več kot 700 študij, med drugim za 30 vrst raka in tumorjev.«
Pri tem velja posebej omeniti raziskovanje zdravila pembrolizumab, ki ga je ameriška uprava za hrano in zdravila FDA označila za prelomno pri zdravljenju napredovalega kožnega raka melanoma. Pembrolizumab je humanizirano monoklonsko protitelo, ki poveča sposobnost telesnega imunskega sistema za premagovanje napredovalega melanoma. Z njim že zdravijo različne vrste raka v različnih stadijih in linijah zdravljenja, bodisi samostojno ali v kombinaciji z drugimi zdravili. V okviru omenjenih študij pa zbirajo in analizirajo še dodatne podatke o možnosti uporabe tega zdravila pri 13 vrstah raka, med drugim metastatskega nedrobnoceličnega raka pljuč.
Po besedah Gerberdingove se zavzetost za inovativno znanost obrestuje s spodbudnimi uspehi. »Nekateri bolniki so po uspešnem zdravljenju napredovalega melanoma spet lahko normalno športno dejavni, sodelujejo celo na maratonu.«
Obvladovanje
Da bi razvili še druge nove zdravilne učinkovine, v laboratorijih proučujejo genske zapise desettisoče bolnikov, opravljajo klinične raziskave v različnih fazah bolezni in linijah ter kombinacijah zdravljenja. Pri tem sodelujejo z akademskimi univerzami ter biotehnološkimi podjetji.
Sogovornica še pojasnjuje, da so za krepitev in izboljšanje javnega zdravja v več državah po svetu ustanovili enega največjih zdravstvenih investicijskih skladov Global Health Inovation Found – GHI), ki povezuje inovativna podjetja s komplementarnimi tehnologijami, da razvijajo integrirane zdravstvene rešitve. S pomočjo sklada, ki upravlja 500 milijonov dolarjev sredstev, v tem času investirajo v 35 digitalnih zdravstvenih podjetij.
Skrb za ženske
Dr. Julie Gerberding velja danes za eno najvplivnejših osebnosti v svetovnem zdravstvu pri oblikovanju nacionalnih zdravstvenih politik. Leta 1998 je zapustila stalno zaposlitev na kalifornijski univerzi, kjer je med drugim vodila preventivni epicenter, to je multidisciplinarni program raziskav, usposabljanja in kliničnega dela, osredotočen na preprečevanje okužb pri bolnikih in zdravstvenem osebju.
Pri njenih aktualnih aktivnostih je tako opazno, da ima veliko dragocenih izkušenj, ki si jih je pridobila kot direktorica v ameriškem centru za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). V tistem obdobju se je intenzivno posvečala skrbi za promocijo kakovosti zdravstvenega varstva ter nujnim ukrepom, povezanim z javnozdravstvenimi krizami, z bioterorizmom z antraksom (SARS) in različnimi naravnimi katastrofami. Kot svetovalka je sodelovala z vladami po vsem svetu glede nujnih vprašanj, povezanih s pripravljenostjo na pandemije, aids, odpornosti mikrobov proti protimikrobnom zdravilom, uporabo tobaka in rakave bolezni.
Reviji Forbes in Time sta jo uvrstili med sto najvplivnejših žensk oziroma sto najvplivnejših ljudi na svetu. Združenje Healthcare Businesswomen's Association – HBA pa je že objavilo, da jo bodo na začetku maja razglasili za žensko leta.
