Izbrali so lokacijo za pristanek na kometu

Rosettin pristajalni modul Philae bo novembra pristal na razmeroma ravnem območju, ki so ga poimenovali »lokacija J«.

Objavljeno
17. september 2014 14.52
G. P., Znanost
G. P., Znanost
Esini strokovnjaki so na kometu 67P/Churyumov-Gerasimenko izbrali mesto pristanka, kjer bo letošnjega 11. novembra pristala kapsula Philae, ki se bo na površino kometa spustila z matične sonde Rosetta.

Kot so sporočili, tako imenovana »lokacija J« izpolnjuje največ zahtevanih kriterijev, saj zaradi majhnih neravnin ne predstavlja tveganja, da bi se 100 kilogramov težka kapsula Philae ob pristanku poškodovala. Gre za približno 4 kilometre veliko planjavo, ki se nahaja na čelu kometa. Pomembno je tudi, da lokacija omogoča čim bolj nemoteno komunikacijo med pristajalnim modulom Philae in Rosetto in da je na dovolj osvetljenem mestu za delovanje solarnih plošč.

»To območje predstavlja dovolj velik raziskovalni izziv, ki bo prvič doslej omogočil in situ analizo materiala - Philae je opremljen s kar devetimi raziskovalnimi inštrumenti - iz katerega je sestavljeno kometovo jedro,« je povedal Stephan Ulamec, ki vodi skupino za nadzor dejavnosti Rosettinega pristajalnega modula Philae.

Čeprav nobena izmed potencialnih pristajalnih lokacij zaradi izjemne razgibanosti površine kometa Churyumov-Gerasimenko ni idealna, je »lokacija J« nesporno najboljša izbira, so enotni Esini raziskovalci. »To mesto na kometu nam bo omogočilo, da bomo analizirali sestavo prvinskega materiala, ki sestavlja kometovo jedro in procese, ki pri tem nastajajo,« je pojasnil Jean-Pierre Bibring, vodilni raziskovalec raziskovalnega programa pristajalne kapsule Philae.

Pristajalno mesto so lahko začeli izbirati šele, ko se je sonda Rosetta povsem približala kometu letošnjega 6. avgusta. Do 24. avgusta, ko je bila okrog 100 kilometrov oddaljena od kometa Churyumov-Gerasimenko, so izbrali pet potencialnih lokacij, ki so jih zatem podrobneje pregledali. Med tem se je Rosetta približala kometu na razdaljo približno 30 kilometrov, kar je omogočilo podrobnejše meritve in analize, katerih rezultat je bila izbira »lokacije J«; seveda pa so podrobno obdelali še nekaj rezervnih pristajalnih mest.

Esina kometarna sonda Rosetta je na dolgi poti že deset let in pol, saj so jo izstrelili 2. marca leta 2004.