Je otoplitev kriva tudi za več potresov?

Znano je, da se ledeniki v zadnjih dveh desetletjih talijo hitreje kot kadarkoli prej. Znano je tudi, da hitreje taleči se ledeniki utegnejo povzročiti dvig morske gladine. Manj znano pa je, da lomeči se ledeniki sprožajo potrese. Nedavno so to odkrili na Grenlandiji, kjer se je v zadnjih dvajsetih letih število potresov povečalo kar za sedemkrat.

Znanstveniki so slutili, da utegne biti v ozadju povečanega števila potresov vpliv ledenikov. Preverjanja te domneve so se lotili na ledeniku Helheim, enem večjih na grenlandski ledeni plošči. Skrbno so ga opazovali in izvajali različne meritve kar dva meseca, od julija do septembra 2013, rezultate analiz pa pred dnevi objavili v najnovejši številki revije ScienceXpress.

V zgolj dveh mesecih, natančneje v 55 dneh, so zaznali deset potresov; nekaj jih je doseglo jakost 5. stopnje. Sam ledenik se je v tem času zmanjšal za poldrugi kilometer, ta njegov umik pa je spremljalo tresenje tal. Zakaj?

Raziskovalci so našli odgovor. Ko se velik kos ledu odlomi od ledenika in zgrmi v ocean, sama sila, ki pri tem nastane, ne ustavi le pomikanja ledenika naprej, ampak ga celo potisne nekoliko nazaj. Prav ta pomik nazaj in hkratna sprememba v pritisku vode povzročita ledeniške potrese, ti pa lahko sprožijo orjaške valove in celo cunamije ter silovito grmenje.

Kakor odskočna deska

»Zdi se, kakor da bi pritisnili na odskočno desko, ki se nato sproži z veliko silo,« pojasnjuje soavtorica študije Meredith Nettles z Lamont-Dohertyjevega observatorija za Zemljo pri Kolumbijski univerzi v New Yorku. Ledenik se namreč za nekaj minut pomakne nazaj, potem pa poskoči naprej in se nato spet pomika z običajno hitrostjo.

Običajno se ledeniki v enem dnevu pomaknejo za 30 metrov naprej. Toda ko se velik kos ledenika odlomi in sproži tresenje, lahko sila, ki pri tem nastane, gibanje ledenika povsem preobrne: prednji del ledenika prisili, da se za nekaj minut pomika v nasprotno smer, nazaj, s hitrostjo 0,46 milimetra na sekundo. To ni malo: če bi se ledenik s takšno hitrostjo pomikal ves dan, bi se premaknil za 40 metrov.

Ko odlomljeni del ledenika zgrmi v morje, sproži premik velike količine vode, hkrati pa voda silovito zapolni praznino, nastalo med odlomljeno ledeno goro in preostalim ledenikom. To gibanje vode povzroči območje nizkega pritiska za ledeno goro – kosom ledenika, ki je zdrknil v morje. In ta pritisk je dovolj močan, da na površje povleče vodo z oceanskega dna. Sila, s katero voda privre na površje, in sila padajoče ledene gore pa, kot so izmerili raziskovalci, povzročita zaznaven seizmični val.

Sedemkrat več potresov

Z naraščanjem povprečne temperature ozračja in oceanov na našem planetu v zadnjih letih je čedalje več tudi lomljenja ledenikov – in po napovedih klimatologov bo enako v prihodnjih desetletjih. Zato ne preseneča, da se je število ledeniških potresov, ki jih sproži lomljenje ledenikov, od leta 1990 povečalo kar za sedemkrat.

»Lomljenje ledenikov je zelo pomembna komponenta izgube ledeniške mase tako na Grenlandiji kot na Antarktiki, zato je nujno razumeti ta proces in njegove učinke,« poudarja Meredith Nettles.

Odlomljeni kosi ledenika so ogromni. Pogosto tehtajo eno gigatono (milijardo ton), v sebi pa imajo toliko vode, da bi z njo lahko napolnili prostor newyorškega Centralnega parka do višine znamenitega Empire State Buildinga. Masa izgubljenega ledu na Grenlandiji je tako precej velika. Na leto ga namreč potone v ocean od 300 do 400 gigaton. Velikost odlomljene ledene gore pa po ugotovitvah omenjene raziskave določa jakost potresa, ki ga sproži njen lom in potopitev v morje.

»Na Grenlandiji je ta pojav še zlasti pomemben, saj ima tamkajšnje dogajanje velik vpliv na dvig morske gladine, ki je še toliko večji zaradi dokaj južne lege Grenlandije,« pojasnjuje drugi soavtor študije, Timothy James, profesor geografije na britanski univerzi Swansea.