Jutri začetek 20. slovenskega festivala znanosti

Slovenska znanstvena fundacija pripravlja v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi raziskovalci ter odličnimi popularizatorji znanosti iz domovine in sveta jubilejni, 20. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. Pod geslom Kako in zakaj v znanosti bo potekal od torka, 7. oktobra, do četrtka, 9. oktobra, v ljubljanskem Koloseju (Šmartinska cesta 152). Častna pokroviteljica letošnjega festivala je Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije.

Geslo Kako in zakaj v znanosti želi poudariti pomen spraševanja raziskovalcev – izvajalcev festivalskih dogodkov – o njihovih raziskavah ter raziskavah njihovih kolegov. Odslikava pa tudi radovednost in vedoželjnost ljudi, ki se festivala udeležijo oziroma nameravajo udeležiti. »Kako« in »zakaj« bosta skratka sprožala iskanje neposrednega dialoga in spodbujala zanimanje širše javnosti za dogajanje v slovenski znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Tridnevna prireditev je svojevrsten praznik znanosti. Vsak izmed festivalskih dni bo, kot je že v navadi, namreč posvečen spominu na življenje, delo ter pomen znanstvenih odkritij in spoznanj enega izmed velikih slovenskih raziskovalcev. Tako bo torek, 7. oktobra, posvečen politehniku Francu Antonu Steinbergu (1684−1765). Ukvarjal se je s problematiko gozdov, cest, voda. Izdelal je enega prvih tematskih zemljevidov slovenskega ozemlja, upravljal rudnik živega srebra v Idriji ter uvedel jamomersko in metalurško izobraževanje. Najbolj pa se je proslavil s knjigo o Cerkniškem jezeru.

V sredo, 8. oktobra, bo v ospredju kemičarka Marija Perpar (1904−1990). Uveljavila se je kot raziskovalka polisaharidov, barvil in alkaloidov iz zdravilnih rastlin. Veliko ljudi pa se je po njenih učbenikih učilo spoznavati organsko kemijo. Raziskovalnemu in pedagoškemu delu je bila popolnoma predana, imela pa je tudi poseben čut za potrebe ljudi.

Tretji oziroma zadnji festivalski dan, četrtek, 9. oktobra, bo posvečen utemeljitelju sodobne kirurgije na Slovenskem, Edu Šlajmerju (1864−1935). Strokovno znanje je pridobival pri izjemnih kirurgih takratnega časa, zato ne preseneča, da je ob talentu in marljivosti postal usmerjevalec kirurgov na Slovenskem. Bil je natančen opazovalec, zanesljiv diagnostik in spreten strokovnjak pri kirurških posegih. Tudi on je večkrat pokazal, da je velik človek, pripravljen pomagati ljudem in narodom v velikih stiskah.

Udeleženci festivala se bodo letos spomnili tudi 450. obletnice rojstva naravoslovca Galilea Galileia (1564−1642), utemeljitelja sodobne znanosti. Vse življenje je bil privrženec Kopernikovega umevanja ureditve vesolja in dovolj junaški, da je zavrgel Aristotelovo idejo vesolja.