Kabinet čudes: Ribji repi na palmi?

Kaj imata skupnega palma ribjega repa in riba? No, vsekakor sta si podobni v enem organu in v tem, da lahko obe uporabljamo v prehrani.

Objavljeno
03. marec 2017 10.14
Jože Bavcon, Blanka Ravnjak
Jože Bavcon, Blanka Ravnjak

Palma ribjega repa (Caryota mitis Lour.) je svoje ime dobila po lističih, ki sestavljajo ogromne palmine liste. Ti lističi po obliki namreč spominjajo na ribji rep. Njena domovina so tropski predeli jugovzhodne Azije, čeprav je dandanes prisotna tudi v vseh drugih tropskih predelih širom po svetu. V primerjavi z drugimi palmami ne zraste prav visoko (do osem metrov). Zaradi tega se razrašča predvsem v spodnjem sloju tropskih gozdov. Ponavadi ne tvori samo enega stebla, ampak kar po več skupaj, iz katerih nato izraščajo do tri metre dolgi listi, sestavljeni iz manjših lističev. Mlajši lističi so bleščeče zelene barve, starejši pa nekoliko bolj zamolklo temno zelene. Predvsem so zanimivi njeni skupki socvetij. Prvi se razvije na vrhu stebla, naslednji pa pod vrhnjim. Vsak skupek je sestavljen iz dolgih kačastih socvetij, ki se prevešajo kot slap, v socvetju pa so majhni rumenkasti cvetovi. Zaradi teh previsnih socvetij ji v angleškem jeziku pravijo tudi dreadlocks palm, saj spominja na pričesko jamajških glasbenikov. Po odcvetu vseh socvetij steblo propade in iz tal poženejo nova.

Kot že rečeno, domačini palmo uporabljajo tudi za prehrano. Njeni cvetovi so polni medičine. Prebivalci Šrilanke jih stiskajo in tako iz njih pridobijo medičino, ki jo uporabljajo namesto medu in sladkorja. Pobrane cvetove lahko prepustijo tudi fermentaciji in iz njih pridobijo alkoholno pijačo. Mladi, šele razpirajoči se listi se lahko uporabijo kot zelenjavna priloga rižu, starejši listi pa vsebujejo različne alkaloide in zato niso primerni za uporabo. Prav tako je treba biti pazljiv pri uporabi plodov. Rdeči ovoj semen namreč vsebuje večje količine oksalne kisline, ki je strupena. Prav tako lahko povzroči opekline na koži. Semena brez ovoja pa se lahko žvečijo. Uporabni so tudi palmini listi. Domačini jih uporabljajo za prekrivanje streh ter za izdelavo različnih predmetov za vsakdanjo rabo, tako da jih spletajo. Listne nožnice so izredno vlaknate in iz teh vlaken spletajo vrvi, izdelujejo krtače in metle.

Vsak skupek socvetij je sestavljen iz dolgih kačastih socvetij, ki se prevešajo kot slap. Foto: Blanka Ravnjak

Palma ribjega repa je zelo uporabna tudi za hortikulturne namene, bodisi kot sobna rastlina bodisi kot posajena v vrtu (a seveda samo v tropskih predelih). Zaradi številnih stebel in posledično svoje košatosti je primerna za zasaditev živih mej. Za svoje uspevanje potrebuje polsenco ali ne premočno sonce, vlažna, a kljub temu odcedna tla. Pri gojenju v loncu moramo poskrbeti za redno zalivanje, v zimskih mesecih tudi za vzdrževanje zračne vlažnosti. Kljub temu da nas kot lončnica po vsej verjetnosti ne bo nagradila s svojim cvetenjem, pa bo lahko bujen zelen okras v naših prostorih.

Domačini s Šrilanke jo uporabljajo tudi v prehrani: cvetove stiskajo in tako iz njih pridobijo medičino, ki jo uporabljajo namesto medu in sladkorja. Foto: Blanka Ravnjak

Lep in bujno cvetoč primerek palme ribjega repa je posajen tudi v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Ob zasaditvi v tropski rastlinjak leta 2010 je bila ta palma visoka samo okoli 1,8 metra. Zaradi zelo ugodnih rastnih pogojev je zdaj že dosegla streho rastlinjaka. Pravzaprav smo jo morali že skrajšati, saj je resnično zelo bujna. Je med največjimi in najbolj košatimi rastlinami v rastlinjaku. Obiskovalce vabimo, da pridejo sami preverit, ali ima res kaj skupnega z ribjim repom.

***

Dr. Jože Bavcon je vodja, mag. Blanka Ravnjak pa raziskovalka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.