Kako najti moč za samopomoč

Sabina Jurič Šenk: Odločilen je pogum za odkrito soočenje z vzroki težav

Objavljeno
14. april 2017 12.28
Mojca Vizjak Pavšič
Mojca Vizjak Pavšič
V knjigi Kako najti moč za samopomoč?, ki je pred nedavnim izšla pri ljubljanski založbi Centerkontura, avtorica dr. Sabina Jurič Šenk na podlagi številnih primerov slikovito in bralcu razumljivo predstavlja temeljne zakonitosti in dejavnike, ki vplivajo na razvoj in spreminjanje medosebnih odnosov. Pri tem ji uspe povezati sodobne psihološke teorije s psihoterapevtskimi in sociološkimi pristopi.

Nežna povezanost staršev z otrokom, prisrčna tekmovalnost med soigralci tenisa, jeza zaradi žalitve sodelavca, strastna zaljubljenost, žalost ob izgubi najbližjega človeka – raznolikost medčloveških odnosov je brezmejna. Najmočnejša čustva se porajajo v odnosih z drugimi: radost ljubezni, bolečina zavrnitve, bes zaradi spora. Nekatere odnose si izbiramo svobodno, v nekatere smo prisiljeni, saj nimamo druge izbire – iz njih lahko izvirajo tiha sreča, toplina in mir ali pa splet norosti in bolečin.

Dobri medosebni odnosi so temeljni pogoj za psihično zdravje in osebno srečo ter uspeh v zasebnem in poklicnem življenju. Kot uvodoma poudarja avtorica, je zato pomembno predvsem, da spoznamo in se zavedamo, kaj je tisti ključ, po katerem se vedno znova znajdemo v odnosih, ki so sproščeni, spoštljivi in polni medsebojnega razumevanja, ali pa nasprotno – grobi, neprijazni in naporni.

»Način, kako pristopamo do svojih najbližjih, sorodnikov in sodelavcev, direktorjev in drugih avtoritet, namreč pogosto pove več o nas samih kot o tistih, s katerimi komuniciramo. Največkrat znamo pokazati na tistega, ki se je do nas grdo obnašal, nas izkoristil, užalil in prizadel, poguma, da bi pogledali vase, pa nam pogosto zmanjka,« ugotavlja dr. Sabina Jurič Šenk.

»Laže je zamižati, pogledati proč, se umakniti in živeti naprej, kot da se ni nič zgodilo, vendar dlje ko vztrajamo in upamo, da bo stiska minila, bolj se zapletamo v neustrezne in škodljive medsebojne odnose. Beg pred stisko je približno tako neučinkovit kot potrpežljivo čakanje na rešitev, ki naj bi se pojavila sama od sebe,« opozarja avtorica. Za odločitev, da bomo naredili korak naprej, se lotili reševanja svojih težav in bolečine, sta potrebna pogum in odkrito soočenje z vzroki problema.

Dr. Sabina Jurič Šenk, ki je po diplomi iz psihologije opravila tudi doktorski študij iz zakonske in družinske terapije, se kot šolska psihologinja na ljubljanski osnovni šola Ledina in kot psihoterapevtka vsakodnevno srečuje z otroki, odraslimi in družinami v stiski. Vodenje mladih in njihovo usmerjanje v zdrav način preživljanja prostega časa je spoznala tudi v vlogi vzgojiteljice v kolonijah in na taborih z osnovnošolci ter kot trenerka karateja za tekmovalno skupino osnovnošolskih in srednješolskih mladostnikov.

V knjigi, ki je smiselno razporejena v šest poglavij, obravnava najprej odnose med starši in otroki, nato partnerske in sorodstvene odnose, sledita poglavje o problemih, ki se pojavljajo na delovnem mestu, ter poglavje o spoprijemanju z izgubo, zaključuje pa z vprašanji samostojne in odgovorne izbire lastnega življenjskega sloga.

Delo sestavljajo odgovori na vprašanja, ki so jih avtorici na spletnem forumu postavili ljudje v težkih in zanje brezupnih okoliščinah. Temeljno sporočilo, ki ga dr. Sabina Jurič Šenk vgrajuje v vsa svoja razmišljanja o reševanju nekaterih najbolj zapletenih in čustveno napornih situacij, je, da lahko vedno izbiramo svoj pogled na situacijo, v kateri se znajdemo, ter prevzamemo odgovornost za njen razplet, kar pomeni, da sami izberemo način, kako bomo živeli, kako bomo zunanji svet doživljali ter kako se bomo odločali in delovali. Ob tem je posebej pomembno, da avtorica podaja primere miselnih postopkov, ki človeku omogočajo, da si ogleda problem z drugačnega zornega kota in se opre na spoznavne modele, ki se bistveno razlikujejo od tistih, zaradi katerih se je znašel nemočno ujet v nesporazume, stiske in težave.