Tiskane izdaje
Čeprav je trenutno v slovenski družbi močan trend v smeri aplikativne znanosti in inovacij, zaradi česar številni mladi raziskovalci iščejo zaposlitvene priložnosti v podjetjih, je med njimi tudi veliko takih, ki si želijo nadaljevati kariero v temeljni znanosti. To med drugim potrjuje odziv na konferenco Znanstveni inkubator, saj se je prijavilo 270 mladih doktorskih in podoktorskih študentov tako naravoslovnih kot družboslovnih ved.
Da je nadaljevanje kariere v temeljni znanosti odvisno od številnih drugih spretnosti, ne samo od študentove nadarjenosti, ugotavljajo vsi, ki se prijavljajo na slovenske in evropske razpise za projekte. Birokratske zahteve ob izpolnjevanju prijav, premalo informacij o značilnostih razpisov in nujnost poznavanja računovodstva in celo lobiranja so pasti, na katere naletijo ob prijavah. Zaradi vsega tega sta mlada raziskovalca Sara Sršen in Jakob Kljun predlagala konferenco. Ta naj bi sprožila pretok informacij med obema stranema, med predstavniki administracije denimo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Univerze Ljubljana ter na drugi strani študenti.
»Ko doktoriraš, imaš kot znanstvenik dve možnosti: da se zaposliš pri projektu, ki že teče, ali pa da sam pridobiš projekt,« pripoveduje 29-letni Jakob Kljun, asistent na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Po končanem doktoratu se je prijavil na več razpisov za pridobitev projekta, nekajkrat seveda neuspešno. Ker je vztrajal, je njegov projekt nazadnje le pridobil sredstva na razpisu ARRS, tako da se zdaj ukvarja z razvojem novih zdravilnih učinkovin proti raku, ki temeljijo na kovinskih spojinah.
»Najmanj štiri do šest prijav moraš poslati, preden ti ugodijo pri vsaj eni. Nikomur ne privoščim, da gre skozi kalvarijo, kakršno sem sam izkusil. Bitka za projekte prek razpisov je namreč zelo huda. Če se prijava prebije v drugi krog, se ponavadi zgodi, da v končnem odločanju izpade, ker ji zmanjka ena točka ali pa ker je zmanjkalo sredstev. Če pa poznaš značilnosti posameznih razpisov, imaš več možnosti. S kolegico Saro Sršen sva želela, da bi doktorskim in podoktorskim študentom prihranili nekatere nevšečnosti in da bi tudi predavatelji slišali, kaj nas muči. Možnosti za raziskovalce je namreč zelo veliko, vseh niti ne poznamo, problem pa je v tem, da je težko izluščiti, kje imaš boljše možnosti za uspeh.«
Zahtevni razpisi
Kaj pa mentorji na fakultetah, ne znajo svetovati? Kot pravi Kljun, je zadrega v tem, da so se mentorji prijavljali na razpise pred dvajsetimi leti ali še prej, v času, ko so bile zahteve v razpisih drugačne od današnjih, zato »je težko iti po nasvet k mentorju, ker niti ne vedo, kaj vse se danes zahteva od mladega znanstvenika«.
Kljun je na podlagi lastnih izkušenj prepričan, da mora znanstvenik graditi kariero že med študijem in razvijati še druge veščine, po katerih izstopa. »Ko sem se lani prijavljal na Lekov razpis za neki dogodek, je bilo poleg kemijskega znanja odločilno to, da sem vodil smučarsko šolo.«
Ogromno denarja
Da največ možnosti za zaposlitev in kariero mladih znanstvenikov ponuja evropski raziskovalni program Obzorje 2020 z 80 milijard evrov vrednim proračunom, je bilo največkrat ponovljeno sporočilo konference. Tudi sredstva iz strukturnih skladov so bila poudarjena kot vir svežega raziskovalnega denarja, vsi finančni instrumenti za znanost pa so namenjeni povečanju mobilnosti raziskovalcev, predvsem mladih.
Kako poiskati primeren razpis in pripraviti prijavo, kje so kontaktne točke in karierni centri, lahko študenti zvejo na Univerzi v Ljubljani, v pisarni za evropske projekte in službi za mednarodno sodelovanje. Prav tako si lahko pomagajo s portalom Euraxess, kjer so objavljena prosta delovna mesta v Evropi. Trenutno je menda na portalu povpraševanje po 5600 raziskovalcih in 1200 ponudb za štipendije. Privlačno je bilo slišati tudi podatek o plači mladih doktorskih in podoktorskih raziskovalcev, ki pridobijo kak evropski projekt in mesto na večji raziskovalni instituciji. Od 2500 do več kot 3000 evrov se giblje plača za mladega raziskovalca, za izkušenega pa presega 4000 evrov.
Dostop do štipendij
Za ambiciozne študente se odpirajo ugodne možnosti tudi z razpisi štipendij, ki jih pripravlja javni sklad RS Ad futura. Prav tako pomaga pri pridobivanju Fulbrightove in drugih štipendij.
»Pomembno je, da se prijavite na razpis. To je tako kot pri loteriji, če ne kupite srečke, nimate niti možnosti za dobitek,« je slikovito ponazorila dobitnica Unescove štipendije dr. Vita Godec, ki je zdaj raziskovalka v Leku. Da so možnosti za uspešno pridobitev štipendije velike, so potrdili tudi drugi mladi raziskovalci, denimo dr. Gal Kirn, prejemnik Humboldtove štipendije za družboslovje. Presenetljivo je namreč, da malo slovenskih raziskovalcev zbere pogum za prijavo na imenitne štipendije, in še bolj to, da so izbrani zato, ker je iz Slovenije malo prijav.
