Klehr okrcal naše zdravnike

Ljubljana - Slovenijo je prejšnji teden obiskal dermatolog Nikolaus Walther Klehr, dr. med, o katerem smo poleti pisali v zvezi z njegovim zdravljenjem rakavih bolnikov. V dveh ambulantah v Salzburgu v Avstriji in Münchnu na Bavarskem naj bi pomagal številnim Slovencem. Nekateri, ki naj bi jim rešil življenje, ga zato kujejo v zvezde, svojci pokojnih ga, nasprotno, kritizirajo, da je zgolj zaslužkar, slovenska uradna medicina pa opozarja, da njegove alternativne terapije niso utemeljene z dokazi. Sam je v ekskluzivnem razgovoru za Slovenske novice seveda trdil nasprotno.

Brezupni primeri

Kakor smo poročali, je strokovni svet onkološkega inštituta v Ljubljani 14. marca letos sprejel mnenje, da gre pri alternativnem zdravljenju 64-letnega Klehra »zgolj za sleparstvo, zaslužkarstvo in izkoriščanje stisk bolnikov«. Imunolog dr. Alojz Ihan je izjavil, da bi njegovo metodo - bolniku odvzame nekaj krvi, jo inficira, nato pa iz nje izloči protitelesca, ki se razvijejo, ter jih vbrizga nazaj v organizem - uporabljali po vsem svetu, če bi bila res uspešna. A je ne in o njeni učinkovitosti Klehr menda nima nobenih dokazov, njegovemu zatrjevanju navzlic, da so jo potrdili na berlinski medicinski fakulteti Charite. Poleg tega je po Ihanovih besedah sumljiva vsaka alternativna terapija, katere cena naraste na več tisoč evrov. Klehr je pacientom zaračunaval od najmanj šest do več deset tisoč evrov.

V konferenčni dvorani ljubljanskega City Hotela je razlagal svojo resnico, pozdravilo ga je tudi nekaj bolnikov, ki jih je ozdravil.

Odločno je zavrnil očitek, da plava v šarlatanskih vodah. Kot je pojasnil, se je najprej posvečal terapiji, s katero naj bi se v bistvu ukvarjal tudi Ihan. Toda ta ima po njegovem pomanjkljivosti: v organizem vračajo žive celice, vzgojene zunaj telesa, brez zagotovila, da bodo res napadle (samo) rakave celice. Sam se je odločil za drugačno metodo, rekel je, da je napravil korak naprej: celice, ki jih vrne v bolnikovo telo, naj bi po njegovem napadale samo rakave, zdravih pa ne: »Prav zato, ker se nisem hotel vezati na predpisane smernice v imunologiji, sem se odločil za samostojno raziskovanje.«

Obrazložil je tudi, zakaj njegovi bolniki vendarle pogosto umirajo: »Pomoč pri meni iščejo ljudje, ki jih zdravniki pošljejo domov umret. To so torej brezupni primeri. In če bi pomagal samo enemu, bi bilo to še vedno več, kot so napravili onkologi.«

Ne zdravijo stranskih učinkov

Na račun slovenskih zdravnikov mu ni zmanjkalo kritik. Ena največjih je, da naši onkologi v razvitih stadijih raka sploh ne zdravijo stranskih učinkov, češ da pacientom tako ali tako ni rešitve: »V Sloveniji so vpeljali biološko terapijo, vendar ta zdravila niso iz lastnih imunskih teles, narejena so iz protiteles kitajskega hrčka, zanje pa so značilni številni stranski učinki. Najpogostejši je sindrom kapilarnih razpok, CLS (Capillary Leak Syndrome), ki ga tukaj sploh ne zdravijo - drugod v Evropi seveda ga. Potem pa rečejo: 'Umrl je zaradi raka.' Podobno ne zdravijo niti infekcij, sladkorne bolezni, pljučnice, pacientom ne dajejo antibiotikov, češ, konec je. In nazadnje jih polovica umre zaradi zastrupitve krvi. Dokler je bolnik živ, mu je treba pomagati. To je zdravniška etika.«

Svoje znanje naj bi pred tremi, štirimi leti ponujal slovenskim zdravnikom: »Odgovorili niso ne z onkološkega inštituta ne z zdravniške zbornice. Eden od zdravnikov pa je bil pri meni v Salzburgu, na moje stroške.«

»Strahopetci«

Nadaljuje o zadnjih obtožbah slovenske stroke na njegov račun: »Ko je Ihan raziskal vsebino mojih ampul in ni baje ničesar našel, sem mu poslal pismo, na katerega ni nikoli odgovoril. Slovenski zdravniki so strahopetci: obtoževati znajo, a tega ne pojasnijo. Zdravniška zbornica jih pri tem krije. Zadaj je denar farmacevtskih podjetij. Ampak, da ne bo zamere, nekateri vaši zdravniki so zelo dobri.«

Zdravljenje pri Klehru stane, kakor je povedal, 2000 evrov na teden. A samo enotedensko zdravljenje je kajpak premalo. Koliko bolniki v povprečju plačujejo, ni hotel izdati, češ da je to odvisno od razvitosti bolezni: »Upoštevati morate, da je na nemškem onkološkem inštitutu samo deset injekcij daljnega leta 1999 stalo 14.500 tedanjih mark. Na avstrijskem inštitutu zaračunajo za zdravljenje razvitega raka 20.000 evrov. Res pa je, da to krije zdravstveno zavarovanje.«

Slovenski bolnik mora stroške terapije pri njem poravnati iz lastnega žepa.

Kaj pa Avstrijci?

»Tudi. Tako je odločilo sodišče,« je odgovoril. »O terapiji je veliko diskusij. Tudi pri nas je zadaj denar farmacije. Medicina je tudi posel, slabo pa je, če postane izključno to.«

Tako je govoril Nikolaus W. Klehr. Slovenski zdravniki so o njem svoje že povedali. Bolnikom pa je prejkone vseeno: upanje umira zadnje. Dokler ga bodo imeli, z nekaj tisoč evri v denarnici, bodo iskali pomoč pri takšnih in drugačnih ljudeh v belem.

Iz torkovih Slovenskih novic!