Ko je prvi Američan zaplaval v vesolje

Pred petimi desetletji, v prvih dneh junija 1965, je Ed White kot prvi Američan stopil v vesoljski prostor. A kljub temu so Američanom primat znova odnesli Sovjeti. Nekaj mesecev pred njim, 18. marca istega leta, je sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov kot prvi človek stopil v vesoljski prostor. S tem so Sovjeti zadali Američanom nov udarec v vesoljski tekmi.

Vendar so Američani zmanjševali sovjetsko prednost, saj so za vesoljski polet pripravili dvosedežno kapsulo Gemini 4; ta je bila druga iz programa Gemini, ki je letela v vesolje s posadko. Gemini 4 je 3. junija 1965 poletel iz vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi na vrhu nosilne rakete Titan II. Potnika sta bila astronavta James McDivitt, poveljnik, in Edward White, pilot. Oba sta prvič letela v vesolje. Ta vesoljski polet je bil deseti ameriški polet v vesolje, če upoštevamo tudi dva poleta raketnih letal X-15, ki sta se vzpeli 100 kilometrov visoko, torej na sam rob vesolja.

Gemini 4 je imel več nalog. To naj bi bil prvi večdnevni polet ameriških astronavtov. Druga naloga je bila izstop v vesoljski prostor (extravehicular activity, EVA) oziroma vesoljski sprehod. Tretji cilj pa je bilo prvo vesoljsko srečanje z izrabljeno drugo stopnjo nosilne rakete v orbiti. In prav zadnje se edino ni izšlo, saj McDivittu z aktiviranjem manevrirnih raket Geminija 4 ni uspelo približati prazni raketni stopnji. Med drugim je bila težava banalno dejstvo, da sta bili na raketni stopnji samo dve lučki in se je McDivitt težko orientiral. Gemini 4 tudi ni imel radarja, ki bi posredoval natančno razdaljo do cilja. Potem ko je bolj ali manj zaman potrošil skoraj polovico goriva, je McDivitt obupal in se osredotočil na glavni cilj misije – na vesoljski sprehod.

White kot prvi Američan na vesoljskem sprehodu

Najprej je bilo predvideno, da bodo vesoljski sprehod izvedli med drugim obkroženjem planeta, vendar sta ga astronavta odložila do naslednjega obleta. Postopek sta začela z zmanjševanjem pritiska v kabini, nato je White potegnil za ročaj, s katerim bi odprl loputo oziroma vratca, vendar se zaskočni zapahi niso premaknili. Na vso srečo je McDivitt vedel, v čem je problem, kajti taka napaka se je zgodila že v vakuumski komori med testi na Zemlji in astronavt je v sodelovanju s tehnikom že takrat našel rešitev; šlo je za težavo z vzmetjo v odpiralnem mehanizmu. Tako sta težavo odpravila, vratca so se odprla in Ed White je zaplaval v vesoljski prostor; seveda je bil privezan na poseben kabel, ki ga je povezoval s kapsulo. Pri sebi je imel tudi ročno manevrirno enoto, nekakšno »raketno pištolo«, ki je delovala na stisnjeni kisik. Ta naj bi mu omogočala bolj normalno gibanje, vendar je bila po 20 sekundah delovanje že prazna in zato neuporabna.

Ed White je v vesoljskem prostoru ostal 20 minut, od Geminija 4 se je oddaljil pet metrov in pri tem izgubil eno od zgornjih rokavic. Seveda je McDivitt sprehod fotografiral in tudi snemal. White je bil tako navdušen, da so ga morali nadzorniki večkrat opozoriti, naj se vrne v kapsulo, saj niso hoteli, da bi bil v vesolju, ko bo kapsula priletela v senčno stran Zemlje.

Tudi pri vračanju v Gemini 4 sta astronavta imela težave z zapiranjem lopute, a znova se je izkazal McDivitt in vratca sta tesno zaprla. Težava sploh ni bila majhna, kajti če bi se loputa odprla med vračanjem v gostejše plasti atmosfere, bi astronavta umrla. Gemini 4 je v vesolju letel 4 dni, eno uro in 56 minut. A tudi v tem so bili Sovjeti boljši, kozmonavt Valerij Bikovski je v Vostoku 5 letel v zemeljski krožnici 4 dni, 23 ur in 7 minut.

Smrt v ognju

Aleksej Leonov, prvi človek, ki je stopil v vesolje, je danes vitalen 81-letnik in je bil nedavno gost v Veliki Britaniji, na razstavi, posvečeni sovjetskim vesoljskim dosežkom. Ed White je bil član nesrečne posadke Apolla 1, ki je med vajo na Zemlji 27. januarja 1967 v požaru izgubila življenje.

Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo