Kodeks o tujerodnih vrstah za popotnike

Eden od vzrokov za prenos tujih organizmov na nova področja so tudi potovanja. S prevozom izdelkov med državami in celinami prenašamo tudi živali, rastline, glive in mikroorganizme, ki jih pri nas ni. Na zasedanju Bernske konvencije v Strasbourgu so zato sprejeli kodeks o ravnanju s tujerodnimi vrstami na mednarodnih potovanjih.

Kodeks o tujerodnih vrstah za popotnike

Eden od vzrokov za prenos tujih organizmov na nova področja so tudi potovanja. S prevozom izdelkov med državami in celinami prenašamo tudi živali, rastline, glive in mikroorganizme, ki jih pri nas ni. Na zasedanju Bernske konvencije v Strasbourgu so zato sprejeli kodeks o ravnanju s tujerodnimi vrstami na mednarodnih potovanjih.

Nekatere tujerodne vrste lahko namreč postanejo invazivne, na novih območjih se ustalijo in razširijo ter povzročajo okoljsko ali gospodarsko škodo. Prav zaradi vse večjih tveganj so na 37. zasedanju Bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva, živalstva in njihovih habitatov sprejeli kodeks, ki je sicer prostovoljen, njegovo uporabo pa so priporočili vsem turistom. 

Skriti v čevljih, šotorih, ribiški opremi ...

Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da se tujerodne vrste ne prenašajo le prek ustaljenih trgovskih poti, ampak je vse pogostejši tudi prenos z ljudmi, ki kot turisti obiščejo tuje kraje. Tujerodne vrste lahko kot slepi potniki, skrite na obutvi in oblačilih ter v opremi, prepotujejo dolge razdalje. V blatu, ki se ujame na podplate čevljev, so, na primer, lahko skrita semena tujerodnih rastlin in očem nevidne spore gliv, v šotoru žuželke, na ribiški opremi pa delci vodnih rastlin. V kodeksu je zato priporočeno, da s seboj ne prinašamo živih rastlin in njihovih semen ter živali, prav tako ne svežega sadja, saj so v njem lahko skriti tujerodni škodljivci rastlin. Pred odhodom v tuje kraje in pred vrnitvijo domov je z obutve priporočeno odstraniti blato in semena rastlin ter posebno pozornost nameniti vezalkam in ježkom. Očistiti je treba tudi vso opremo, na primer gume na kolesih, ribiško opremo, nahrbtnik, pohodniške palice in šotor.

Mobilna aplikacija Invazivke

Previdnega ravnanja, s katerim lahko preprečimo vnose novih tujerodnih vrst, se je pomembno naučiti predvsem zato, ker številnih tujerodnih vrst, ki so pri nas že prisotne, kljub veliki okoljski in gospodarski škodi iz narave ne moremo več odstraniti, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave in Gozdarskem inštitutu Slovenije.

V okoljskem projektu Life Artemis, ki traja od julija 2016 do oktobra 2020, vodi pa ga Maarten de Groot z Gozdarskega inštituta Slovenije, sta bili letos izdelani spletna in mobilna aplikacija Invazivke (www.invazivke.si), prek katerih lahko vsak registriran uporabnik sporoči opažanja tujerodnih vrst. Aplikacija je del sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na tujerodne vrste v gozdovih. Tako jih je mogoče zaznati v zgodnjih fazah širjenja, ko je še mogoče pravočasno ukrepati in preprečiti trajno škodo.