Tiskane izdaje
Znana ameriška letalsko-vesoljska družba Northrop Grumman je ustanovila znanstveno skupino za razvoj posebnega »letala«, ki bo raziskovalo Venero. To planetarno letalo brez posadke, imenovano Venus Atmospheric Maneuverable Platform (VAMP), naj bi bilo robustno in z dolgo uporabno dobo, tako da bi lahko manevriralo v zelo razgibani atmosferi Venere, kjer bo zbiralo znanstvene podatke.
Šlo bo za novo zasnovo vozil, uporabnih kot atmosferski »roverji«. Taka vozila bi se lahko uporabljala pri raziskovanju kateregakoli telesa našega sončnega sistema, ki ima atmosfero, to so Venera, Zemlja, Mars in Saturnova luna Titan.
Prvi načrti kažejo, da bo VAMP delno napihljivo letalo z dvema propelerjema, ki bo križarilo med Venerinimi oblaki na višini od 52 do 68 kilometrov; propelerja bodo gnali elektromotorji, ki bodo dobivali energijo s pomočjo sončnih celic. Razpon čez deltoidna krila bo kar 46 metrov, letalo bo imelo prostornino 567 kubičnih metrov, težko pa bo 450 kilogramov. Zaradi napihljivosti bo VAMP torej zelo lahek in hkrati okreten, načrtujejo, da bo v Venerini atmosferi »plaval kot list« in več kot leto zbiral podatke.
Do Venere ga bodo dostavili zloženega v posebnem transportnem satelitu, ki bo potem, ko bo odložil VAMP, ostal v Venerini krožnici in skrbel za zvezo med letalom in Zemljo.
Pravzaprav bodo v tem Venerinem letalu uporabili bogate izkušnje, ki jih ima Northrop Grumman z izdelavo letalskih in vesoljskih sistemov, na primer letal z deltakrili, ali natančneje, s tako imenovanim letečim krilom, iz katerih je izšel tudi za radarje nevidni in doslej najdražji bombnik B-2, zadnji tovrstni izdelek pa je veliko brezpilotno letalo X-47B. Kar zadeva vesoljske tehnologije, je ta družba izdelala znameniti lunarni modul (LM), ki je leta 1969 omogočil pristanek človeka na Luni, prav tako je bil prvo in edino vesoljsko plovilo, ki je v vesolju delovalo samostojno; resda je bilo najdražja, vendar tudi ena najvarnejših sestavin programa Apollo.
Znanstveno svetovalno skupino programa VAMP sestavljajo ugledni ameriški in evropski znanstveniki, ki bodo določili specifične znanstvene cilje in instrumente, ki jih bodo razvili za misijo.
Venera je drugi planet od Sonca. Po velikosti in obsegu je zelo podobna Zemlji, zato jo včasih imenujejo Zemljin sestrski planet. Je edini planet v našem osončju, ki se vrti v nasprotno smer; domnevajo, da zaradi trka z asteroidom. Venera je pokrita z neprozorno plastjo bleščečih se oblakov, zato njeno površje iz vesolja v vidni svetlobi ni vidno. Po drugi strani je Venerino površje zelo vroče, v atmosferi pa vlada visok pritisk. Planet je tako do nam znanih oblik življenja zelo sovražen, vendar je njegova atmosfera na višini 50 kilometrov zelo podobna Zemljini. Boljše poznavanje Venerine preteklosti in evolucije bi lahko prispevalo tudi k poznavanju evolucije Zemlje in s tem seveda izvora življenja.
Northrop Grumman bo z Vampom kandidiral za Nasin vesoljski program New Frontiers (nove meje), ki je med dražjimi programi medplanetarnih sond, saj je zanj na voljo milijarda dolarjev. Do zdaj so bile zanj izbrane tri sonde, od katerih dve že potujeta po vesolju. Prva hiti k Plutonu, druga k Jupitru, tretja (asteroidna) je še v gradnji. Morda bo Venerino letalo četrta. Vsekakor bo odločitev padla letos ali najpozneje prihodnje leto.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
