Moskovska državna univerza Lomonosova vstopila na Kitajsko, v Iran in Slovenijo

»Matematika je seveda prispevala k povezavi med ustanovama,« je prejšnji četrtek po podpisu sporazuma o sodelovanju Univerze na Primorskem in Moskovske državne univerze Lomonosova povedal njen rektor Viktor Sadovniči. Oba rektorja, tako prof. dr. Sadovniči kot prof. dr. Dragan Marušič, rektor primorske univerze, sta namreč matematika.

Cilj sporazuma je ustanovitev skupnega izobraževalno-raziskovalnega centra v Kopru, ta pa bo deloval tudi kot predstavništvo univerze Lomonosova v Sloveniji. Skupni izobraževalni center naj bi, kot so pojasnili pobudniki sodelovanja, vzpostavil infrastrukturo in procese, ki bodo evropskim in ruskim študentom omogočali pridobitev dvojne diplome na ravni magistrskih študijskih programov iz menedžmenta, ekonomije, matematike, slovanskih študij, ruščine in geografije.

Namen centra je še spodbujanje gospodarskega sodelovanja, zato bodo ustanovili skupni svet gospodarskih zaupnikov. Tega naj bi sestavljali predsedniki uprav in nadzornih svetov gospodarskih družb iz Evropske unije in Rusije.

Kaj pomeni ustanovitev predstavništva Lomonosova v Sloveniji in kako deluje ta najstarejša ruska državna univerza, ustanovljena leta 1755, je za Znanost pojasnil njen rektor in član Ruske akademije znanosti prof. dr. Viktor Sadovniči.

Univerzo, ki ima 47.000 dodiplomskih in podiplomskih študentov ter približno pet tisoč profesorjev, vodi že 25 let. Pod njenim okriljem deluje 45 fakultet, pri čemer je študij plačljiv samo na dveh. Ena od teh je tudi elitna Moskovska ekonomska šola (okoli 6000 dolarjev na leto plača študent), njen dekan Aleksander Nekipelov pa je eden glavnih pobudnikov sporazuma o sodelovanju z Univerzo na Primorskem.

Prof. dr. Sadovniči je napisal knjigo o 48 velikih učenjakih univerze Lomonosova, med njimi tudi o obeh pobudnikih iz 18. stoletja, Mihailu Lomonosovu in grofu Ivanu Šuvalu, do velikih znanstvenih imen današnjega časa. O junakih ruske znanosti predava približno osem tisoč študentom prvih letnikov fakultet na univerzi. Po rektorjevi oceni študira zdaj na Lomonosovu kakšnih dvajset Slovencev.

Je tudi predsednik sveta rektorjev vseh ruskih univerz in zagotovo najbolj vpliven akademik v visokošolskem izobraževanju Rusije. Leta 2005, ob 250. obletnici univerze Lomonosova, je predlagal, da bi vsako leto 25. januarja v spomin na dan, ko je cesarica Elizabeta podpisala ukaz o njeni ustanovitvi, praznovali dan univerze. Praznik je postal del ruske študentske tradicije.

V ruskem izobraževalnem sistemu ima ta najstarejša javna univerza poseben status, kar potrjuje tudi način njenega financiranja. Denar zanjo namreč zagotavlja neposredno državna blagajna in ne izobraževalno ali kako drugo ministrstvo. Letni proračun znaša 14 milijard rubljev, kar je približno 200 milijonov evrov. Skoraj polovico sredstev za delovanje zagotovi državni proračun, polovico pa univerza zasluži s prodajo izobraževalnih storitev. Študentom, ki jim zmanjkata točka ali dve pri doseganju vpisnega kriterija, omogočajo vpis ob plačilu šolnine. Ta je enako visoka kot sredstva, ki jih namenja država za enega študenta.

Ker se prof. dr. Sadovniči zelo dobro razume s predsednikom države Vladimirjem Putinom, se marsikatera njegova ideja hitro uresniči. Posebej izstopajoči sta dve, in sicer ideja o širjenju akademskega vpliva zunaj Rusije z ustanavljanjem predstavništev univerze Lomonosova v tujini ter ideja o oblikovanju nove lestvice ocenjevanja univerz, ki bo uvedla drugačna merila, kot veljajo v anglosaškem svetu.

Koliko sporazumov o sodelovanju z drugimi univerzami po svetu ste že sklenili?

Nimamo prav veliko takšnih sporazumov, kot smo ga sklenili z Univerzo na Primorskem, zato je podpis te pogodbe v Kopru tudi za nas zelo pomemben dogodek. Moskovska univerza ima samo pet predstavništev zunaj Rusije, ustanovili pa smo jih na drugačen način kot to v Kopru.

Kje že delujejo?

V Kazahstanu, Uzbekistanu, Tadžikistanu, Azerbajdžanu in Armeniji. Predstavništvo univerze Lomonosova ustanovimo samo pod enim pogojem, in sicer da dobimo prošnjo predsednika države skupaj z njegovim jamstvom, da bo država financirala delovanje našega predstavništva. Tako smo se do letos širili predvsem v državah nekdanje Sovjetske zveze.

Kje zunaj držav nekdanje SZ, seveda poleg Slovenije, ste še odprli izpostave univerze?

Letos smo odprli predstavništvi na Kitajskem in v Iranu. Tretje je zdaj v Kopru, pripravljamo pa se na skorajšnje odprtje v Rimu.

Skupno univerzo v posebni gospodarski coni Shenzhen smo letos ustanovili s pekinško politehnično univerzo, sporazum smo podpisali v navzočnosti predsednikov Putina in Xi Jipinga. Na Kitajskem se bomo ukvarjali z razvojem visokih tehnologij, kar podpira tudi njihova stran, zato bo investirala v to dejavnost.

Boste s Kitajci v okviru visokih tehnologij razvijali tudi vesoljski program?

Da, tudi vesoljski program je del tega, pravzaprav je glavni del sodelovanja.

Na čem pa gradite sodelovanje z Iranom?

Ker smo zainteresirani za povečanje števila iranskih študentov v Moskvi, jim v našem politehničnem centru Lomonosova v Teheranu omogočamo učenje ruščine. Poučujejo jih naši predavatelji. Naš cilj je namreč, da bi čim več iranskih študentov prišlo študirat različne vede v Rusijo.

Kakšne koristi vam prinašajo predstavništva v tujini?

Saj veste, da univerze po svetu tekmujejo za tuje študente. Znano je, da lestvice univerz oziroma ratingi to zelo upoštevajo, zato si želi vsak izobraževalni sistem pridobiti čim več tujih študentov. To pomeni tudi širjenje kulture, miselnosti. Če študent v neki državi študira pet let, potem verjetno nikoli ne bo vrgel kamna v to državo. Jasno pa je tudi, da tuji študentje prinašajo s sabo denar.

Približno 6000 ljudi je končalo študij na naših predstavništvih v tujini. To je elita. Predsedniki teh držav zelo visoko cenijo izobražence, ki so končali naš študij.

Moj odnos do sporazuma o sodelovanju z Univerzo na Primorskem pa je malce nostalgičen. Spominjam se, kako velika je bila študentska izmenjava v času Sovjetske zveze in Jugoslavije. Tedaj je v Moskvi študiralo na tisoče jugoslovanskih študentov. Ruščina in slovenščina sta podobna slovanska jezika. Zakaj torej ne bi sodelovali?

Kateri študijski programi bodo najbolj zanimivi za ruske študente?

Ne vem natančno, kakšni bodo ti programi, lahko pa sklepamo, če pogledamo v zgodovino, da je v Sloveniji zanimiv študij srednjeveške in antične zgodovine. Naši zgodovinarji s katedre za zahodne Slovane, denimo, bi z velikim veseljem prišli študirat sem v Koper. Imam zamisel, da najdem nekaj skupnega o sveti Tatjani, ki je zavetnica moskovske univerze.

Kdo bo financiral predstavništvo vaše univerze v Kopru?

O tem smo se pogovarjali z vašim zunanjim ministrom, ki je bil navzoč pri podpisu sporazuma o sodelovanju. Pričakujem, da se bomo o financiranju dogovorili na sestanku medvladne komisije.

Možnosti financiranja sta sicer dve, prva je, da organiziramo proces, druga pa, da dobimo rezultat.

No, to zveni kot šala, značilna za vas matematike.

Morda pa res lahko to ponazorim s šalo o obisku tuje delegacije pri profesorju iz Srednje Azije. Posadil jih je na preprogo, jim ponudil čaj in potem se jim je, kot je to tradicija v teh deželah, pridružilo deset profesorjevih otrok. Kako je ime vašim otrokom, so ga vprašali tujci, on pa jim je odgovoril, da ne ve. Zakaj pa jih potem imate, če ne poznate niti njihovih imen, so se čudili tuji gostje. Ker mi je všeč proces, ne pa rezultat, jim je razložil profesor. (smeh)

Hočete povedati, da ni še popolnoma jasno, kaj bo s predstavništvom v Kopru?

Ne. Nedvomno bomo sodelovali, navsezadnje je že v okviru letošnje poletne šole stekla študentska izmenjava. Zagotovo bomo razvili program dvojnih diplom.

Zakaj pa bo v sklopu izobraževalnega centra v Kopru deloval svet zaupnikov iz gospodarstva?

No, vsaka univerza na svetu ima zaupnike. To so lahko tisti, ki so končali določeno univerzo. Ker v Kopru še nimamo diplomantov tega skupnega študija, bomo v skupni svet zaupnikov privabili poslovneže in sponzorje iz gospodarstva.

Svet zaupnikov, sestavljen iz poslovnežev in vplivnih ljudi, ima tudi univerza Lomonosova. Uganete, kdo ga vodi? Predsednik Putin. Svet se zbere enkrat na leto in določi strategijo razvoja univerze.

Lomonosov je med stotimi najboljšimi univerzami na svetu.

Res je, matematika pa je po vseh anglosaških ocenjevanjih celo na 23. mestu. Do teh tako imenovanih top ratingov sem zelo kritičen.

Zakaj? Dvomite o ocenah?

Kritičen sem zato, ker se na te lestvice uvrščajo predvsem univerze iz anglosaškega sveta. Zato pa pripravljamo svoj rating oziroma lestvico. Ta bo zastavljena nekoliko drugače, predvsem pri ocenjevanju vloge univerze v družbi. Ruski mediji zdaj veliko pišejo o našem ocenjevanju, potem ko sem napovedal vrednotenje po drugačnih merilih.

V čem se bo vaša lestvica razlikovala od drugih?

Sedanji ratingi ocenjujejo univerze po zelo ozkem spektru kazalcev, recimo po številu citiranj članka določenega znanstvenika v revijah, ki izhajajo v angleškem jeziku. Gre za tako imenovani Hirschev indeks kot kazalec znanstvene odličnosti.

Naj naš drugačen pogled ponazorim s primerom. Če bi z aparatom, ki premore samo sedem pikslov, fotografirali človeka, ne bi dobili ustreznega portreta, ampak samo sedem točk. Jaz pa bi rad naredil tako sliko univerze, ki bo imela visoko ločljivost – vsaj 240 pikslov. Zato smo predlagali rating oziroma lestvico, ki bo zajemala vsa tri poslanstva univerze: znanstveno, izobraževalno in družbeno. Predvideli smo približno 50 meril, kjer ni subjektivnega ocenjevanja izvedencev, ampak so samo formule.

Ocenjevanje univerz torej temelji na matematičnih formulah?

Upoštevali bomo število študentov na univerzi in druge spremenljivke x in y, ki vodijo do rezultata. Radi bi bolj na široko pogledali na vlogo univerze in jo ocenili.

V naš rating se je že vključilo veliko univerz iz različnih držav. Sestal sem se že tudi s predstavniki vodilnega globalnega rangiranja univerz Times Higher Education. Dogovorili smo se o sodelovanju, ker vsi dobro razumemo, da še en rating lahko prispeva k razvoju univerzitetne izobrazbe.

To pomeni, da ne bomo zoper nekoga, ampak bomo prijatelji zaradi razvoja visoke izobrazbe. Naše rangiranje ni namenjeno samo ruskim univerzam, temveč vsemu svetu. Tako rekoč vse vodilne države so se že strinjale, da bi sodelovale pri tem.

Ste že ocenili, koliko univerz bi želelo »stehtati« vrednost po vaših merilih za ocenjevanje?

Zanesljivo jih bo več kot sto. Prijavile se bodo kitajske univerze, japonske, iz držav nekdanje Sovjetske zveze in druge.

Bodo morale univerze za vašo lestvico plačati?

Ne, za udeležence je to brezplačno, čeprav je jasno, da bo treba plačati ocenjevalce. Ne bo pa jih plačevala Moskovska državna univerza, ker to ni lestvica samo te univerze. Vrednotenje namreč organizirata ruska zveza rektorjev univerz in akademija znanosti.

Kdaj bodo znani rezultati vašega drugačnega vrednotenja?

Prve rezultate bomo objavili septembra prihodnje leto. Zdaj šele zbiramo podatke.