Misija Dotik Sonca

Nasa je na novinarski konferenci oznanila načrte o misiji Dotik Sonca, prvem poskusu prodreti s sondo v Sončevo atmosfero.

Objavljeno
01. junij 2017 13.16
Silvestra Rogelj Petrič
Silvestra Rogelj Petrič
V sredo popoldne je Nasa na novinarski konferenci na Univerzi Chicago (prenašala jo je Nasa TV) oznanila načrte o misiji Dotik Sonca, prvem poskusu prodreti s sondo v Sončevo atmosfero. Sonda bo tam morala prestati zelo visoko sevanje in temperaturo do 1400 stopinj Celzija. Solarna sonda Plus, kot se bo sonda imenovala, naj bi poletela proti Soncu julija ali avgusta prihodnje leto – 50 let po tem, ko je bil tak polet prvič predlagan. Soncu se bo po sedanjih načrtih približala šest let in pol pozneje, in sicer decembra 2024, potem ko bo letela mimo Venere in tam opravila veliko opazovanj.

V krožnici v razdalji šest in pol milijona kilometrov nad površino Sonca, kjer bo morala prestati vročino in sevanje, kakršnemu ni bila izpostavljena še nobena sonda, bo raziskovala zunanjo plast Sončeve atmosfere. Astronomi upajo, da bo dobila podatke, ki bodo pomagali odgovoriti na več desetletij stara vprašanja o fiziki in delovanju zvezd. V izjavi za javnost je Nasa poudarila, da bodo ti podatki izboljšali napovedi pomembnih vesoljskih vremenskih dogodkov, ki vplivajo na življenje na Zemlji ter tudi na satelite in astronavte v vesolju.

Misija Solarne sonde Plus naj bi se končala junija 2025. Potem ko bo poletela mimo Venere, se bo približala Soncu v nizu eliptičnih krožnic skozi notranji sončni sistem. Razdalje teh krožnic se bodo postopno zmanjševale, vse dokler se sonda ne bo približala Soncu do oddaljenosti 6,5 milijona kilometrov od njegove površine.

V času te sedemletne misije bo sonda imela 24 bližnjih srečanj s Soncem. Prve podatke s svojih opazovanj bo poslala že tri mesece po izstrelitvi v vesolje in jih bo pošiljala vse do konca misije.

Ko bo najbliže Soncu, bo njena hitrost 724.000 kilometrov na uro. »To je hitrost, s katero bi iz Philadelphie do Washingtona DC prispeli v eni sekundi,« so sporočili predstavniki Nase. Povedali so še, da bo sonda obdana z 11,43 centimetra debelim ščitom iz kompozita ogljika, da bi lahko prestala izjemno sevanje in vročino. V točki, ko bo najbliže Soncu, bo morala prestati sevanje, ki bo 500-krat večje kot v krožnici nad Zemljo.

Eden od glavnih znanstvenih ciljev misije je boljše razumevanje vesoljskih »vremenskih« dogodkov, ki jih povzroča Sonce, in njihovega vpliva na življenje na Zemlji. Nedavna raziskava ameriške Nacionalne akademije znanosti namreč opozarja, da utegnejo v prihodnje veliki vesoljski vremenski dogodki, če jih ne bomo sposobni vnaprej predvideti oziroma napovedati, povzročiti samo v ZDA za dva trilijona dolarjev škode, vzhodni del ZDA pa bi utegnil ostati brez elektrike kar vse leto.