Tiskane izdaje
»Molekula prihodnosti ali čudežni antioksidant?« je bilo uvodno vprašanje zbranim strokovnjakom okrogle mize o resveratrolu in njegovih učinkih na človeško telo, ki so jo pripravili v prostorih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru.
Povod za organizacijo okrogle mize je bil uspešen zaključek raziskovalnega projekta po kreativni poti do znanja »Resveratrol: Ekstrakcijske metode, antioksidativno delovanje in antikarcinogeni učinki«, ki ga je vodil prodekan omenjene fakultete prof. dr. Urban Bren. Poleg njega so za okroglo mizo sedeli še doc. dr. Maša Knez Hrnčič, FKKT, in študentki FKKT Maja Gračnar in Katarina Kores – vsi trije so sodelovali v raziskavi, ter prof. dr. Samo Kreft s Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani ter lekarnar Janez Erčulj, mag. farm., iz Lekarne pri Kranjskem Orlu.
Na tisoče študij govori
Resveratrolu pripisujejo koristne učinke na zdravje posameznikov. Foto: Arhiv UM
Resveratrol je ena številnih polifenolnih spojin, ki jih najdemo v rastlinskem svetu, predvsem v japonskem dresniku in grozdju, natančneje v grozdnih lupinah, borovnicah, goji jagodah, robidnicah, smrekovih iglicah, evkaliptovih listih, jabolkih ter drugem sadju in zelenjavi.
Kot je v uvodu pojasnil prof. dr. Bren, je tako imenovani francoski paradoks vzbudil zanimanje znanstvenikov za podrobnejše raziskovanje resveratrola. Francoski paradoks namreč govori o tem, da Francozi uživajo veliko mastne hrane, med katero gotovo sodijo njihovi siri, pri tem popijejo veliko rdečega vina in imajo manj težav s srčno-žilnimi boleznimi kot drugi narodi, ki jedo bistveno manj mastno hrano. Znanstveniki so ugotovili, da ima prste vmes prav resveratrol, ki ga najdemo v rdečem vinu.
Ne le antioksidant
Prof. dr. Kreft je na vprašanje, ali gre pri resveratrolu za čudežni antioksidant, zbranim pojasnil, da ljudje resveratrol morda res doživljajo kot »čudežno« molekulo, a z vidika znanosti pri njem ni nič čudežnega. Še več, nalepka, da gre za antioksidant, po Kreftovih besedah ni najboljša, saj ima resveratrol še druge pozitivne učinke.
»Resveratrol je fitoaleksin, ki ga sintetizira rastlina v primeru stresa, okužbe. Njegova primarna naloga je, da varuje rastline pred bakterijami, glivami in plesnimi. Zaradi teh lastnosti je očitno rastlina japonski dresnik, ki vsebuje daleč največ resveratrola, tako trdoživa,« pojasni prof. dr. Bren.
Delovanje antioksidantov in resveratrola je pojasnila dr. Knez Hrnčičeva: »Antioksidanti varujejo naše telo pred prostimi radikali – nestabilnimi in agresivnimi molekulami, ki poškodujejo genski zapis. Antioksidanti namreč delujejo tako, da se ob stiku z reaktivno oksidacijsko snovjo v telesu sami žrtvujejo tako, da se odzovejo z določeno za človeka neprijazno snovjo in jo naredijo nenevarno. Zaradi tega antioksidanti zelo zmanjšajo možnost za nastanek rakavih obolenj. Resveratrol prehaja skozi celične stene in učinkuje kot antioksidant ter vpliva na nadzorne mehanizme v celici. Zaradi antioksidativnega delovanja močno podaljša življenjsko dobo celic in upočasnjuje staranje.«
Ali to pomeni, da je resveratrol tudi gral večne mladosti? Sodelujoči na okrogli mizi pravijo, da poteka nekaj obetavnih raziskav tudi o tem, a je o vlogi resveratrola pri staranju še težko govoriti.
Mariborska študija
Raziskovalna ekipa s prof. dr. Brenom na čelu je študijo resveratrola izvedla med marcem in julijem 2017. V študiji so prehransko dopolnilo Resveratrol Forte primerjali s poznanimi naravnimi viri resveratrola: borovnicami, granatnimi jabolki, figami in goji jagodami. Kot je pojasnil prof. dr. Bren, so se za omenjeno prehransko dopolnilo odločili zato, ker ima največjo vsebnost resveratrola, v njem pa je prisoten tudi fitokompleks, kar pomeni, da vsebuje še druge polifenole, zaradi katerih nastane sinergični učinek. Pri študiji so si pomagali tudi z računalniškimi simulacijami.
»Da bi test naredili še strožji, smo uporabili liofilizirane borovnice, fige, goji jagode in semena granatnih jabolk ter se tako znebili vode, ki predstavlja kar 85 odstotkov teže sadja. Vseeno smo pri prehranskem dopolnilu Resveratrol Forte določili totalno vsebnost blagodejnih polifenolov pri 52,2 odstotka, noben liofilizirani sadni vir pa ni dosegel niti 40-odstotne vsebnosti totalnih fenolov. S testom DPPH (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil) smo nadalje izmerili antioksidativno učinkovitost prehranskega dopolnila Resveratrol Forte,« sogovorniki pojasnijo sam potek raziskave.
Kapsula ali liter goji jagod
»Ugotovili smo, da bi za podoben antioksidativni učinek, kot ga ima tableta prehranskega dopolnila Resveratrol Forte (vsebuje 200 mg resveratrola), človek moral vsak dan pojesti več kot liter najučinkovitejšega naravnega vira resveratrola – goji jagod. Izjemno visoko antioksidativno učinkovitost prehranskega dopolnila Resveratrol Forte gre najverjetneje pripisati sinergističnim učinkom fitokompleksa, ki poleg čistega resveratrola vsebuje še druge polifenolne spojine,« sklene prof. dr. Bren.
Doda še, da se je čisti resveratrol izkazal za eno najobetavnejših naravnih spojin, ki bi lahko preprečila nastanek in razvoj rakastih obolenj.
»A je pri tem treba poudariti, da gre zgolj za rezultate preliminarnih, računalniških raziskav. Zato nanj v nobenem primeru ne smemo gledati kot na zdravilo proti raku. Gotovo pa dosedanje raziskave resveratrola potrjujejo njegovo antioksidativno in protivnetno delovanje, njegovo varovalno vlogo v srčno-žilnem sistemu, saj zavira nastanek krvnih strdkov in njegovo vlogo pri zmanjševanju nastanka preddiabetičnega stanja in sladkorne bolezni,« meni prof. dr. Bren. »Resveratrol je tudi podpora zdravilom, ki jih uživajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2,« pa še doda dr. Kreft.
