Projekt MyMachine, ki ga izvajajo na Institutu Jožef Stefan, ponuja rešitev otrokom, ki imajo nešteto idej, a običajno niso uresničene. Metodologija omogoča, da inovativne ideje mladih izumiteljev; otrok v vrtcu ali v osnovnih šolah, s pomočjo študentov, dijakov in podjetij postanejo resničnost.
Tokrat vam predstavljamo idejo, ki so jo v šolskem letu 2015/2016 uresničili dijaki ptujske gimnazije in se imenuje Plavač.
Razmišljati in živeti
Biti inovativen pomeni ustvarjati. Utvarjati pomeni razmišljati. Razmišljati pomeni ...
Ptujski gimnazijci, otroci ptujskih vrtcev in študenta Višje strokovne šole za mehatroniko na Ptuju smo sodelovali v projektu MyMachine. V okviru projekta so otroci v vrtcu narisali sanjske stroje, dijaki pa smo s pomočjo študentov skušali ideje uresničiti in jim dati podobo, kakršno so si zamislili otroci.
Predšolski otroci so si zamislili in narisali svoj sanjski stroj. Nastalo je 65 risbic. Na podlagi izvirnosti ideje in izvedljivosti smo izbrali risbico stroja hobotnice. Še preden smo se ga lotili, smo obiskali skupino otrok in avtorja Simona. Z otroškim navdušenjem nam je natančno opisal videz in dejansko vsako podrobnost delovanja stroja. Otroci so se skupaj odločili za barvo in ime. Hobotnica je postala Plavač.
Štirje sošolci, Tim Žnidarič, Aljaž Kekec, Matic Krepek in Klemen Kopač, smo se nato z mentorjem prof. Borisom Zmazkom lotili izdelovanja načrta za hobotnico. Kot so se odločili otroci, bi morala plavati skupaj z otrokom, da bi se je ta lahko oprijel, če bi se med plavanjem utrudil, sočasno pa bi sanjski stroj otroka s prijaznim glasom vzpodbujal med plavanjem.
Vse napotke smo si do zadnje podrobnosti zapisovali na papir in se hkrati odločali o njenem videzu in ustreznih materialih. Izbiri materialov smo se še posebej posvetili, saj smo nekako morali dobro zaščititi elektroniko, ki je vsidrana v hobotnico.
Ni šlo vse gladko. Približno na polovici poti našega ustvarjanja smo začutili, da nam primanjkuje znanja o programiranju. Plavač je tako rekoč obvisel na nitki, saj sta nas študenta zaradi študijskih obveznosti v tujini zapustila, sami pa nismo imeli dovolj znanja, da bi nadaljevali s pisanjem programskih vrstic.
Toda, ker nam je bil projekt zanimiv, predvsem pa so otroci nestrpno čakali na rojstvo hobotnice, od njega nismo odstopili, pomoč pri programiranju pa smo poiskali pri vodilnih projekta MyMachine.
Pristopiti je bilo treba še k izdelavi hobotnice. Odločili smo se za material stirodur - lahek je, plava na vodi, da se ga oblikovati in je dovolj trden. Želeli smo biti okoljevarstveni, zato smo uporabili veliko odpadnega materiala in ga predelali. Zamislili smo si, da bodo lovke iz žic, prevlekli pa smo jih z mehko peno. Vse skupaj smo morali prevleči še s prijazno prevleko. Imeli smo srečo, saj so nam pri pripravi zelo pomagali posamezniki iz okolja, kjer živimo. Predvsem so se izkazali z materialom, saj so nam ga kar nekaj celo podarili. S pomočjo šivilje, ki ima izkušnje z izdelavo mask, smo izdelek dokončali.
Plavača smo predstavili otrokom v vrtcu. In kot se je kmalu pokazalo, so bili zelo navdušeni. Predstavili smo ga tudi na razstavi v Ljubljani in sošolcem na Gimnaziji Ptuj.
Plavač potrebuje še nekaj programskih sprememb, nato ga bomo spustili še v bazen.
Dijaki smo med ustvarjanjem nezavedno ugotavljali, kaj v današnjem svetu pomeni biti inovativen. Je to samo le ene izmed mnogih praznih besed, ki mlade odvrnejo od negativizma našega časa, ali je to nekaj univerzalnega, nenavezanega na časovno obdobje? Biti inovativen pomeni razmišljati, razmišljati pa pomeni živeti. Pred dvema stoletjema, sedaj, jutri, čez 100 let.
Prispevek smo napisali: Tilen Kolar, Tim Žnidarič, Boris Zmazek
Naši mentorji so bili:
Nataša Kostanjevec - Gimnazija Ptuj,
Damjana Jakomini - Vrtec Ptuj
Boris Zmazek - Gimnazija Ptuj
Spletna stran Gimnazije Ptuj:
Skupina otrok z risbicami svojih sanjskih strojev. Med njimi je tudi Simon, avtor hobotnice.
Fotografije: Gimnazija Ptuj
Risbica, ki jo je narisal Simon, na podlagi katere so najprej nastali načrti in nato še delujoči prototip.
Prve skice hobotnice.
Najprej smo izdelali glavo iz stirudurja.
Hobotnica ima osem lovk (oktapous - osmeronogi).
Hobotnica dobiva svojo podobo.
Motor hobotnice predstavlja vodna črpalka.
Študenti, dijaki, mentor in koordinatorji projekta MyMachine smo veliko časa posvetili možganonevihtenju. Posebno pozornost smo namenili skrbi za varnost prototipa.
Potrebovali smo znanje iz programiranja, ker ga nismo bili vešči. Raje, kot bi prosili nekoga, da to stori za nas, smo se srečali s koordinatorji projekta na naši gimnaziji, ki so nam pripravili kratko delavnico iz programiranja.
Po nekaj urah smo program za Plavača znali napisati že sami!
Sestavljanje elektronskih delov hobotnice.
Potrebno je bilo izbrati primerno blago, da bo primerno za v vodo.
Hobotnica Plavač.
Na predstavitvi Plavača na razstavi v Ljubljani.