Uspešno preizkusili prvi raketni motor

Prvi mejnik Inštituta Spacelink je dosežen. Po skoraj enoletnem delu je zarohnel hibridni raketni motor SL-1.

Objavljeno
03. maj 2017 12.55
Nik Mohorko
Nik Mohorko
Prejšnji teden smo v Inštitutu Spacelink uspešno preizkusili svoj prvi hibridni raketni motor SL-1. Po skoraj enem letu dela smo bili vsi na trnih, desetsekundno odštevanje, ki je spremljalo zagon motorja, pa se je vleklo kot še nikoli. In je zarohnel. V ekipi pa se je pojavil nov val motivacije, ki nas bo gnal vse do izstrelitve rakete Stella 1.


Raketni motor SL-1 med delovanjem. Foto: arhiv Spacelink

Raketni motorji ustvarjajo potisk z izpustom snovi skozi šobo motorja. Snov je običajno plin pri visokem tlaku, ki nastane zaradi zgorevanja goriva in oksidanta v zgorevalni komori. Raketni motor SL-1 ustvarja 2kN potiska s pomočjo tekočega kisika in parafina, ki zgorevata v komori motorja pri temperaturi 3000 °C. Glavno vlogo pri zagotavljanju maksimalnega izkoristka motorja ima šoba, ki pline pospeši na večkratno hitrost zvoka. V izpuhu motorja SL-1 na sliki lahko opazimo tudi udarne valove, tako imenovane Machove diamante, ki so značilni za supersonični tok. Šobo motorja SL-1 je izdelalo podjetje LTH Castings iz Škofje Loke in z njeno zmogljivostjo smo v Spacelinku zelo zadovoljni, saj jo je kljub ekstremnim razmeram odnesla brez praske.


3D model rakete Stella 1 v velikosti 1 : 6. Foto: Miha Klokočovnik

Nepogrešljivi del testiranj je tudi senzorika, ki nam omogoča natančno analiziranje delovanja motorja in hitro ugotavljanje napak. Merili smo silo potiska, tlak v motorju in rezervoarju ter temperature različnih delov motorja, elektrotehniški del ekipe pa je podatke s senzorjev v realnem času zajemal na računalnik.


Ekipa med delom. Foto: Miha Klokočovnik

Sledijo izboljšave in piljenje detajlov za stabilno gorenje motorja, v prihodnjih mesecih pa bomo začeli izdelovati raketo Stella 1. Do tam nas čaka še veliko dela, vendar pa je prvi mejnik dosežen. Med delom smo se in se še bomo srečali s tisoč in enim problemom, vendar nas to ne bo ustavilo, temveč nas bo le pripeljalo korak bližje k naslednjemu cilju. Seveda ne gre brez visokotehnoloških komponent in orodij, zato bi se radi iskreno zahvalili podpornikom našega inštituta.

***

Sila dolgočasno mora biti na Zem­lji, če fantje, komaj zapuš­čajoč orbito najstništva, živijo za vesolje. Zadeva je razumljivejša, če namerava skupinica Slovenijo vtisniti na zemljevid držav z vesoljskim programom. Znanstvena fantastika? Fantom in dekletu iz ekipe Spacelinka lahko sledite pri doseganju cilja.

Z blogom se oglašajo vsak osmi teden - ob sredah popoldan. Če bi jih radi kaj vprašali, jim sporočili, predlagali ..., se jim oglasite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Kaj pravite, kdaj bo Slovenija prispela na rob vesolja?