Te planete je teleskop Kepler odkril v prvih štirih letih svoje misije, ki se je začela leta 2009, končala pa leta 2013 – potem ko sta se poškodovala dva od štirih nadzornih sistemov, ki so uravnavali orientacijo teleskopa v vesolju.
Doslej je Kepler našel že 4034 kandidatov za planete, pri čemer so strokovnjaki Nase po obsežnem proučevanju za 2335 teh kandidatov potrdili, da so eksoplaneti, to je planeti zunaj našega osončja. In med približno 50 kandidati za planete podobne velikosti kakor Zemlja so jih kot take do zdaj potrdili 30.
Sedmerica od novoodkritih desetih Zemlji podobnih planetov kroži okoli zvezde tako, kot Zemlja kroži okoli Sonca, in ne okoli zvezde pritlikavke, kjer bi planet moral biti precej bližje zvezdi, da bi na njem lahko bila primerna temperatura za življenje.
Odkritje deseterice za življenje primernih planetov še ne pomeni, da je na njih življenje, temveč le, da je tam izpolnjenih nekaj najbolj pomembnih pogojev, nujnih za morebitni obstoj življenja. Seveda pa to odkritje pomeni večjo verjetnost, da v vesolju obstaja življenje še kje drugje, ne le na Zemlji.
»Ali smo edini v vesolju?« si je na novinarski konferenci retorično vprašanje postavil znanstvenik iz Keplerjeve misije Mario Perez in nanj tudi odgovoril: »Verjetno nam Kepler s svojimi podatki posredno sporoča, da nismo edini. Seveda pa je treba te podatke še potrditi.« Na fotografiji: Zemlji podoben planet Kepler 186f, kot si ga je po podatkih teleskopa zamislil umetnik.













