Tiskane izdaje
Stockholm - Nobelova nagrada za medicino letos gre v Nemčijo in Francijo. Nemški znanstvenik Harald zur Hausen je bil nagrajen za odkritje, da virus HPV povzroča rak materničnega vratu, drugo najbolj pogosto vrsto raka pri ženskah. Francoise Barre-Sinoussi in Luc Montagnier pa za odkritje smrtonosnega virusa HIV.
Kot je ob današnji novici iz Stockholma dejal zur Hausen, častni profesor Nemškega centra za raziskave raka v Heidelbergu, ga je presenetil klic iz švedske prestolnice, tako da se še ni odločil, kaj bo storil z denarjem. "Nisem bil pripravljen na to," je pristavil 72-letni zur Hausen, ki je priznanje pospremil z zdravico s penino. "Od tega je minilo že nekaj časa," je povedal glede odkritja virusa HIV in pristavil, da so potem opravili še veliko dela.
Stockholmski institut Karolinska je v obrazložitvi še zapisal, da se je zur Hausen postavil proti obstoječi dogmi, ko je odkril, da virus HPV povzroča raka materničnega vratu. To mu je uspelo v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Njegovo odkritje pa je privedlo tudi do razvoja cepiva proti temu virusu.
Prelomnica se je v začetku 80. let prejšnjega stoletja zgodila tudi za Francozinjo Francoise Barre-Sinoussi, virologinjo s pariškega Pasteurjevega inštituta, in Francoza Luca Montagnierja, soustanovitelja Svetovne fundacije za raziskave aidsa. Njuno odkritje, so zapisali v
Stockholmu, je bilo eno od predpogojev za trenutno razumevanje biologije aidsa in protivirusno zdravljenje te bolezni.
"To je omogočilo identifikacijo pomembnih podrobnosti reprodukcijskega ciklusa in tega, kako virus vpliva na gostitelja," so med drugim zapisali. Nadalje pa je to pripeljalo tudi do razvoja metod diagnosticiranja okuženih bolnikov in pregleda krvi.
Tudi lani je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino. Prestižno nagrado so prejeli ameriška znanstvenika Mario R. Capecchi in Oliver Smithies ter Britanec Martin J. Evans. Ti so s tehnologijo ciljanja genov pri miših razvili laboratorijski model, ki nudi pomemben vpogled v širok spekter bolezni, od kardiovaskularnih do nevrodegenerativnih, sladkorne bolezni in rakavih obolenj, ter pomaga pri razvoju novih zdravil.
Z objavo nagrajenca za medicino ali fiziologijo se je tako začela letošnja sezona Nobelovih nagrad. V torek bo v Stockholmu sledila razglasitev dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko, v sredo nagrade za kemijo, v četrtek pa nagrade za literaturo. V petek bodo v Oslu razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, naslednji ponedeljek pa bodo znova v Stockholmu razkrili še nagrajenca za ekonomijo.
Nagrajenca bosta na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja teh nagrad Alfreda Nobela (1833 - 1896), dobila nagrado 1,1 milijona evrov (10 milijonov švedskih kron). Nobelov odbor pritegne k izbiranju nagrajencev za medicino in fiziologijo prejšnje Nobelovce na tem področju, profesorje medicine in druge strokovnjake, ki imenujejo pomembne dosežke in njihove avtorje, nato pa se se odloči za najpomembnejšega izmed njih.
