Tiskane izdaje
Minuli teden so slovenski mediji povzeli dve novici iz Splita, ki sta se druga ob drugi znašli na straneh Slobodne Dalmacije: prva je oznanjala novo vrsto strupenih rib v Jadranu, smrtno nevarno štirizobko iz vrste napihovalk, katere strup lahko paralizira človekove dihalne organe in povzroči takojšnjo smrt, druga pa neprijetno presenečenje Slovenca, čigar avto je med njegovim kosilom na splitski obali zdrsnil v vodo in se napol potopil med privezane čolne. Obe sta bili uvrščeni v rubriko zanimivosti.
Prva se je - vsaj na naši spletni strani - do danes obdržala med najbolj branimi, druga pa je poniknila v pozabo kot nekaj, kar se najbrž ne bo še komu drugemu pripetilo. A verjetnost, da bo še komu med kosilom avto ušel pod vodo, je precej večja kot pa, da se mu bo na krožniku nehote znašla strupena napihovalka. Večja pa je tudi verjetnost, da ga bo prej med plavanjem oplazil potapljajoči se avto kot pa nevarna štirizobka - vsaj za zdaj.
Riba, ki vsebuje tetrodotoksin
Tako je moč sklepati po poročilih raziskav in opozorilih morskih biologov in tudi po skrbnejšem branju samega izvornega sporočila. To namreč oznanja, da sta Inštitut za oceanografijo in ribištvo v Splitu in Biološki inštitut v Kotorju sklenila sodelovati pri opazovanju in registriranju novih tujerodnih in drugih novih vrst rib v Jadranu ter obveščanju in poučevanju javnosti, zlasti ribičev, o pojavih novih vrst rib, ki bi utegnile biti nevarne za človekovo zdravje. Same štirizobke, ki je zaradi svoje strupenosti res strah in spoštovanje zbujajoča, pa te dni v Jadranu ni videl nihče.
Pravzaprav je ni bilo videti od 17. januarja, ko se je znašla - petnajst let potem, ko so njeno predhodnico prvič ujeli v Jadranskih vodah - v mreži črnogorskega ribiča Ilije Rafailovića, ki jo je zajel pred Budvo na globini 85 metrov. Slabega pol metra dolga riba z usti, podobnimi papagajevemu kljunu, v katerih kraljujejo štirje centimeter debeli kockasti zobje, in s trupom, ki je napihnjen ustrezno označbi vrste kot napihovalke, pomeni prvi uradni ulov te ribe v črnogorskem primorju. Riba je strupena, saj ima strupena jetra in vse notranje organe. Vsebuje namreč tetrodotoksin, ki je najmočnejši do zdaj znan ribji strup. Tetrodotoksin je neurotoksin s hitrim učinkovanjem, ki pri tistih, ki to ribo pojedo, paralizira dihalne organe in povzroči takojšnjo smrt.
Poseben način priprave izniči strup
Protistrup zanj še ni znan. Zanimivo pa je, da je prav ta riba iz vrste Sphoeroides pachygaster (Mueller at Trotschel, 1848) iz družine napihovalk Tetraodontidae in poddružine Tetraodontinase, znana na Hrvaškem pod imenom kuglakož, Nemci jo imenujejo Glatter Kugelfisch, v angleščini pa je imenovana Blunthead puffer, v japonskih restavracijah izredno iskana in cenjena kot zelo draga delikatesa fugu. Poseben način priprave, ki zahteva od kuharjev državni izpit, namreč izniči njen strup.
Ta vrsta, ki je tuja Jadranskemu morju in je vanj najbrž zašla po naključju, je sicer kozmopolit in naseljuje vsa morja v tropskem, subtropskem in delno zmernem pasu. Običajno je v globinah med 50 in 480 metrov na blatnem, peščenem ali kamnitem dnu, kjer lovi različne mehkužce, predvsem sipe in lignje. Spada med ogrožene, ranljive vrste, a kot kaže, se širi. Prvič so jo v Jadranu ujeli leta 1992 in sicer na rtu Kamenjaku pri Puli, kar velja za njeno najbolj severno najdišče v Sredozemlju. Njen ulov pred dobrega pol leta v črnogorskem primorju pa daje slutiti, da so se te ribe sedaj naselile v Jadranskem morju, saj so raziskovalci, kot opozarja vodja Laboratorija za ihtiologijo in priobalni ribolov v Oceanografskem inštitutu v Splitu dr. Jakov Dulčić, že opazili kar nekaj primerkov spolno zrelih rib. Te ribe, kljub zloglasnemu strupu, ne predstavljajo nevarnosti za ljudi - kopalca bi prej poškodoval v morje pobegli avto - smrtno nevarne pa so, če bi jih jedli, ne da bi bile primerno pripravljene. A ker njenih primerkov še ni veliko, ni za pričakovati, da bi se znašle na jedilnem listu.
Potencialno nevarne sorodnice
A previdnost vseeno ni odveč, zlasti ne glede nekaterih drugih morskih organizmov, ki so zašli v Jadran in se v njem ustalili. Tako dr. Jakov Dulčić opozarja na potencialno nevarnost sorodnice v črnogorskem primorju ujete štirizobke in sicer ribe Lagocephalus sceleratus prav tako iz družine napihovalk, ki je pred dvema letoma povzročila kar nekaj zastrupitev v Libanonu in Izraelu, lani pa tudi nekaj smrtnih žrtev v Egiptu in v Grčiji. A ta riba, ki je razširjena v Egejskem morju in ob celotni obali vzhodnega Sredozemlja, kamor je priplavala skozi Sueški prekop iz Rdečega morja, še ni bila opažena v Jadranskem morju. Se pa je v Jadranu že pojavila njena sorodnica Lagocephalus lagocephalus, ki je prav tako potencialno nevarna za človekovo zdravje. Poleg te dr. Jakov Dulčić svari zlasti pred uživanjem ribe balestre vrste Balitstes capriscus, ki je prav tako ena od 28 rib »imigrantk« v Jadranu in je v dokajšnjem številu poselila morje vzdolž njegove cele obale. Nevaren pa je tudi strup ciguatera, ki ga proizvajajo preprosti organizmi koralnih grebenov, na primer plankton in makroalge in ki se kopiči v ribah, ki se s prehranjujejo s temi organizmi. Strup potuje po prehranjevalni verigi do rib, s katerimi se prehranjuje človek (na primer barakuda in tuna), kjer ta strup, ki sicer ribam ne škoduje, človeku povzroči veliko težav.
Štiriozobka, ki so jo ujeli pred petnajstimi leti na rtu Kamenjaku pri Puli in pred pol leta v črnogorskem primorju, je najbolj strupena med dosedaj znanimi 28 novimi vrstami rib, ki so zašle v Jadran in hočeš nočeš v njem ostale. Splitski in kotorski inštitut nameravata skupaj pripraviti katalog teh vrst in z njim opozoriti na za uživanje neprimerne ribe zlasti ribiče, pa tudi drugo prebivalstvo. Ob tem številu nezaželenih gostov v Jadranskih vodah, ki se iz leta v leto povečuje, se nehote zastavlja vprašanje, kako bi se bilo teh nepovabljenih gostov moč ubraniti.
Nevarne balastne vode
»Težko,« odgovarja dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran. »Gre namreč za več vzrokov za prihod novih vrst rib v Jadransko morje, od splošne otoplitve morij, zaradi katere prihaja do tako imenovane tropikalizacije Jadrana, do vnosa organizmov z balastnimi vodami, ki jih izpuščajo v morje ladje, ki so priplule z drugih morij.«
Medtem ko bi bilo pri slednjem vsaj teoretično moč kaj storiti in se tudi že pripravljajo ustrezni ukrepi, ki bodo določali, kje in kdaj lahko ladje odlijejo svoje balastne vode, pa je videti, da smo pri prvem vzroku, splošni otoplitvi morij, bolj ali manj vezanih rok.
»Pa še tu niti ne vemo zagotovo, ali gre res le za nov proces, ki ga sproža človek s svojimi posegi, ali pa gre mogoče le za neke naravne, zelo dolge cikle,« meni dr. Lipej. Nekatere arheološke najdbe namreč nakazujejo, da vsega nezaželenega dogajanja v naravi le ne moremo naprtiti od človeka povzročenim podnebnim otoplitvam, marveč je marsikaj del naravnega cikla. Tako so v mozaikih rimskih vil ob Sredozemlju odkrili upodobljene ribe napihovalke, za katere zdaj mislimo, da so v Sredozemlje priplavale šele v zadnjih letih!
Kakorkoli, naj gre za naravno dogajanje v zelo dolgih časovnih razmakih ali pa za nov pojav podnebne otoplitve, gotovo je, da ob enem in drugem svoje veliko prispeva tudi človek s svojo dejavnostjo - v primeru vnašanja tujerodnih in drugih novih organizmov v Jadran prav gotovo predvsem s pospešenim ladijskim in tankerskim prometom in vnašanjem balastnih vod iz drugih morij. Te so še zlasti nevarne za plitva in zaprta morja, kot je Jadransko. Kot je ugotovil dr. Matej David s Fakultete za pomorstvo in promet ljubljanske univerze, avtor raziskovalnega projekta balastnih voda, se z ladjami vsako leto preseli z enega konca sveta na drugega po deset milijard ton balastnih vod, ki imajo lahko usodne posledice.
Tujerodni organizmi v severnem Jadranu
Sodobne ladje uravnavajo ravnotežja svoje plovnosti s pomočjo posebnih tankov, v katere črpajo balastne vode. Ko pljujejo z manj tovora, imajo več balastne vode, ko pa imajo več tovora, izpustijo balastno vodo v morje, morda na povsem drugem koncu sveta, kot so jo zajele. S prečrpavanjem te vode tako prihajajo v določeno okolje organizmi, ki lahko povzročijo tam velike težave. Tako je zooplankton iz Amerike v Črnem morju uničil štiri petine ribjega zaroda. Vode iz Črnega in Kaspijskega morja pa so v Velika jezera v ZDA preselile evropsko zebrasto školjko, ki se je na dnu ameriških Velikih jezer tako namnožila, da je za njihovo odstranjevanje vsako leto namenjenih lepo število milijonov dolarjev.
Več o tem preberite v četrtkovem Delu
