Tiskane izdaje
Ko sta Larry Page in Sergey Brin 7. septembra 1998 ustanovila Google, sta poleg iznajdljivosti premogla še natanko štiri računalnike in 100 tisoč dolarjev kapitala nekega vlagatelja, ki je verjel njuni zamisli, da bi internetni iskalnik lahko spremenil svet. V desetletju sta doživela izjemen razcvet: Google obvladuje gigantsko računalniško mrežo, zaposluje skoraj 20.000 ljudi in je na trgu vreden 150 milijard dolarjev.
A Googlovo vse večje obvladovanje pretoka internetnega prometa in oglaševanja že neti strah pred monopolom. Čedalje ostrejša pravila in politični nadzor nad širjenjem mu utegnejo postaviti dokaj resne ovire. Že kmalu bi se lahko zgodilo, da bodo ameriški protikartelni nadzorniki spodbijali Googlove načrte, da bi tržil oglase za Yahoo INC., usihajočo internetno zvezdo, katere nedavni boj za obstanek je povzročil ravno uspeh Googla. Privatizacijski »redarji« so prav tako zaostrili svoje napade na Googlovo posedovanje potencialno občutljivih informacij o 650 milijonih ljudi, ki uporabljajo njegove iskalnike in druge internetne storitve, kot so YouTube, zemljevidi in Gmail.
Če se bo Googlu uspelo ubraniti pred vsemi napadalci, si lahko uporabniki njegovih storitev v prihodnjem desetletju obetajo številne novosti. Na prvem mestu pripravljenega marketinškega seznama je vsenavzočnost za mobilne telefone in druge vrste mobilnih pripomočkov. Dolgi seznam načrtov vsebuje še elektronske kopije pomembnejših knjig z vsega sveta, vzpostavitev podatkovnega sistema za zdravstvene kartoteke, prodajo računalniških programov poslovnežem po internetu in posodobitev iskalnikov, tako da bodo bolje »razumeli« povpraševanje, zastavljeno v preprostem, »ljudskem« jeziku.
Page in Brin - oba imata 35 let, vsak od njiju pa je zaslužil približno 19 milijard dolarjev - sta v desetletju postala lastnika mogočnega imperija, vodilnega na področju internetnega iskanja in na oglaševalskih trgih. Google obdela približno dve tretjini vseh internetnih povpraševanj v svetu in proda približno tri četrtine oglasov, ki so vezani na iskalne zahtevke. Nadvlada mu je od leta 2001 samo od internetnih oglasov prinesla 48 milijard dolarjev. V kratkem si od najbolj donosne pogodbe v svoji kratki zgodovini obeta še večji dobiček od internetnega oglaševanja - 3,2 milijarde dolarjev zaslužka pri neposredni marketinški storitvi DoubleClick.inc. Ravno tako poskuša Google precej denarja izmolsti iz svoje druge največje pridobitve, vodilnega internetnega videokanala YouTube, ki naj bi letos prispeval 200 milijonov dolarjev dohodka. Sčasoma naj bi imelo podjetje 100 milijard prihodka na leto, kar bi ga izenačilo z dvema največjima podjetjema na področju informacijske tehnologije - Hewlett-Packardom in IBM.
Septembra 1998, ko sta se Page in Brin odločila, da bosta svojo diplomsko nalogo prelila v posel, si takšnega uspeha nihče od njiju še v sanjah ni mogel zamisliti. Ker sta ugotovila, da na spletu marsikaterega podatka preprosto ni mogoče najti, sta začela razvijati svoj iskalnik, ki sta ga sprva poimenovala BackRub. Internetno iskanje je bilo sredi devetdesetih let tako nepomembno, da sploh nista našla nikogar, ki bi kupil njuno tehnologijo, za stotisočdolarsko naložbo jima je uspelo nagovoriti le soustanovitelja podjetja Sun Microsystems Andyja Bechtolseima. Pozneje sta s pomočjo družine, prijateljev in drznih podjetnikov zbrala še približno 26 milijonov dolarjev, s katerimi sta ustanovila podjetje in - plačevala zdaj že legendarne priboljške za svoje uslužbence, kot so brezplačni obroki in prigrizki. Prvi trije računalniki podjetja, ki so začeli delovati kar v njunem stanovanju, so poganjali iskalnik, ki je na dan obdelal približno 10.000 zahtevkov. Zdaj jih 1,5 milijarde. Kmalu so se preselili v garažo ob hiši Susan Wojcicki, ki je kmalu postala izvršna direktorica podjetja in nato še Brinova svakinja. Že takrat, leta 1998, je bila za sodelujoče na voljo brezplačna prehrana - običajno so bili to bonbončki MMs in doma pečen kruh.
Zdaj je slika povsem drugačna: podjetje obsega 140.000 kvadratnih metrov velik kompleks, imenovan Googleplex, dva ducata pisarn po ZDA in poslovalnice v več kot 30 drugih državah. Iskalnik, ki naj bi registriral vsaj 40 milijard spletnih strani, pa zdaj poganja na stotine tisočev računalnikov, zbranih v velikanskih podatkovnih središčih po vsem svetu.
Iz Nedela
