Tiskane izdaje
Nekdanji rektor ljubljanske univerze (UL) dogajanje pri gradnji novih, s steklenim hodnikom povezanih prostorov članic UL, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), ki so bili zgrajeni pretežno s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj, gotovo najbolje pozna. S tem se je namreč zavzeto ukvarjal že leta 2006 kot dekan FKKT, nato kot rektor, zdaj pa je polovico delovnega časa redni profesor FKKT in drugo polovico skrbnik tega projekta, ki je tudi največji v zgodovini univerze. Povedal nam je, da so s skrajnimi prizadevanji dosegli, da se je gradnja sklenila le z majhno zamudo. »Sistem javnega naročanja je tak, da niti en večji razpis ni bil končan v rednem postopku, prav vsi so šli na državno revizijsko komisijo. Sistem tistim, ki se pritožujejo, omogoča neskončno zavlačevanje, pri čemer očitno nikogar ne zanima škoda, ki nastaja zaradi podaljševanja rokov. To bi morali nujno spremeniti.«
Kljub omenjenim težavam pa bo študij prihodnje študijsko leto zagotovo potekal v novi zgradbi. Izpraznjene prostore – namreč največji del teh, saj je imela zlasti FKKT še kopico drugih v najemu – pa bosta s pridom uporabili filozofska in elektrotehniška fakulteta.
Pod skupno streho
Tako Pejovnik kot dekan FKKT prof. dr. Matjaž Krajnc sta kot največjo pridobitev, ki jo prinaša novogradnja, navedla dejstvo, da bo ta fakulteta prvič v svoji zgodovini delovala pod eno streho, ki bo predvidoma zadoščala še naslednjih sto let. Po Pejovnikovem mnenju bo to prav gotovo pripomoglo k bistveno večjemu sodelovanju znotraj same stroke in prineslo velik napredek v skupnem nastopu kemije, ki bo zdaj lahko na marsikaterem področju dosegla potrebno kritično maso.
Po besedah dekana FKKT bodo v skupnih prostorih lahko delali bolj racionalno, saj jim med drugim ne bo treba podvajati raziskovalne opreme, obstoječo pa bodo lahko bolje izkoristili. »Več kot 90 odstotkov naše opreme je amortizirane, zato še ne bomo mogli izkoristiti vseh priložnosti, ki jih ponuja nova stavba. Prizadevamo si pridobiti sponzorje iz gospodarstva, ki bi nam pomagali nove prostore opremiti s sodobno opremo. Po zgledu tujih univerz nameravamo spodbujati potencialne donatorje. Prav tako pričakujemo, da se bodo lahko naši študentje, ki se jim ne bo več treba seliti sem in tja, bolj posvetili študiju in tudi raziskovalnemu delu. Žal pa v trenutnih razmerah ne moremo razmišljati o kakšnem novem študiju. Že v starih prostorih smo se sicer povezali s FRI, ki našim študentom ponuja izbirne predmete, v prihodnje bo našega sodelovanja gotovo še veliko več.«
Dekan FRI prof. dr. Niko Zimic napoveduje, da bodo novi prostori še okrepili dosedanjo uspešnost – na tej fakulteti deluje nekaj svetovno odmevnih raziskovalnih skupin – in dali vsem nov zagon. »Čeprav drži, da smo računalničarji pretežno v virtualnem svetu, tudi mi potrebujemo izmenjavo mnenj ob kavi. Doslej smo bili na dveh lokacijah, zdaj bomo na eni in s tem bo marsikaj drugače. Lažje bomo izpeljali tudi naše poletne šole za mlade računalničarje.«
Spodbuda raziskovalnemu sodelovanju
Na spletni strani evropske komisije smo v rubriki, ki predstavlja zgodbe projektov regionalne politike, našli tudi predstavitev »ustanovitve univerzitetnega naselja naravoslovnih znanosti v Ljubljani«. Tam piše, da bo s tem projektom »ustanovljen visokokakovosten izobraževalni, znanstveni, raziskovalni in razvojni center«, ki bo povečal zmogljivosti UL.
Prav tako je poudarjeno, da bo center, ki bo vključeval novi fakulteti, v bližini biotehniške fakultete, Nacionalnega inštituta za biologijo in tehnološkega parka. »To naj bi spodbujalo medsebojno sodelovanje pri raziskavah, razvoju in študiju,« beremo na omenjeni spletni strani.
Pejovnik potrjuje: »Prvikrat rečem, da se na tem prostoru gradi novi tehnično-naravoslovni kamp Univerze v Ljubljani. Tega si je prvi zamislil nekdanji minister Jure Zupan, ki je tu sicer videl novo univerzo, o čemer pa mi sploh ne razmišljamo. Univerza ima tukaj poleg že zgrajenih objektov v lasti še več kot 10 hektarjev zemljišč. Bližnji tehnološki park bo prav tako šel v razvoj, nastajajoče inovacijsko stičišče pa bo spodbujalo nastajanje novih podjetij. Prepričan sem, da si tudi mnogi profesorji UL želijo videti podjetniško realizacijo svojih idej. Hitrost uresničenja teh načrtov je odvisna predvsem od tega, kako visoko bodo na listi državnih prioritet, in tudi od tega, ali se bodo uveljavili v okviru strategije pametne specializacije. Treba je biti potrpežljiv in vztrajno delovati v tej smeri, seveda v sodelovanju z vlado in ljubljansko mestno občino. Jasno je, da to ne more biti projekt UL, lahko je samo državni projekt. Želim si, da bi ta projekt postal eden od evropskih grozdov, slovenski megaprojekt, ki bi pokril celotno območje Viča z vsemi inštituti. Tudi izjava evropske komisarke za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn, ki nam jo je, ker ne more priti na otvoritev, poslala po videu, to potrjuje.«
Evropski denar
Toda ob teh laskavih ocenah je vendar treba dodati, da je EU tudi sama poskrbela za dober izkoristek novih prostorov. »Evropa ti ne da denarja na lepe oči. Pred tremi leti, ko so našo fakulteto in FKKT obiskali gospodje z Jaspersa (svetovalno telo evropske komisije, ki ima sedež pri Evropski investicijski banki in pomaga pri pripravi večjih evropskih infrastrukturnih projektov; op. p.), so nam rekli, da lahko to, kar delamo zdaj, delamo še naprej v starih prostorih. Od nas so zahtevali pripravo programa, kako bo investicija v prihodnjih petnajstih letih izboljšala naše delo, in šele na podlagi tega so nam konec junija 2011 dali zeleno luč za vlogo na EU, ki nam je nato decembra istega leta odobrila več kot 75 milijonov. Če sprejetih obvez ne bomo izpolnili, bomo denar morali vrniti,« nam je povedal dekan FRI prof. Zimic.
