Tiskane izdaje
San Francisco – Epidemiološki podatki Mednarodne federacije za diabetes (IDF), postajajo iz leta v leto bolj osupljivi. Ocenjujejo, da na svetu živi najmanj 250 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo in napovedujejo, da se utegne brez radikalnih (preventivnih) ukrepov njihovo število v manj kot dveh desetletjih povečati na 380 milijonov, kar lahko – prvič po 200 letih – tudi vpliva na skrajšanje življenjske dobe. Vsako leto namreč na novo zboli sedem milijonov ljudi, skoraj štiri milijone pa jih v istem času umre zaradi zapletov, ki jih celotnemu organizmu povzroča ta presnovna motnja.
Za nameček strokovnjaki tudi ocenjujejo, da sladkorno bolezen pogosto odkrivajo zelo pozno in se delež neodkritih sladkornih bolnikov tudi v razvitih državah giblje med 30 in 50 odstotkov. Tako ima pri (poznem) odkritju bolezni več kot polovica bolnikov že enega ali več kroničnih zapletov. Retinopatijo, se pravi motnje vida ima 20 do 40 odstotkov bolnikov. Ker je razvoj te motnje odvisen od trajanja sladkorne bolezni, strokovnjaki ocenjujejo, da je v tem primeru ta trajala že več kot 12 let, preden so jo odkrili. Zaradi diabetične retinopatije oslepi vsako leto v Sloveniji približno 150 bolnikov. Podobne nepopravljive posledice prinaša ta tiha epidemija ljudem tudi na ledvicah; zato 170 bolnikov letno potrebuje dializo zaradi odpovedi ledvic, katere vzrok je diabetična nefropatija ...
Zavedati se je treba resnosti te bolezni, so ob drugem poudarjali številni strokovnjaki tudi na nedavnem kongresu ameriškega združenja za diabetes (ADA) v San Franciscu. To seveda zahteva celovit pristop, na prvem mestu preventivne ukrepe, med katere sodijo skrb za primerno telesno težo, dovolj gibanja, primerno prehrano in vse, kar vključuje zdrav življenjski slog. S pomočjo mednarodno sprejetih smernic in celovitimi nacionalnimi programi pa naj bi dosegli zgodnejše odkrivanje in dobro vodenje sladkorne bolezni, ki postaja vse večje socialno in ekonomsko breme.
Simptomi sladkorne bolezni so lahko zaznavni, nezaznavni ali jih celo sploh ni. Značilni simptomi sladkorne bolezni tipa 1 so prekomerno izločanje urina, žeja, hujšanje in utrujenost. Pri sladkorni bolezni tipa 2 so ti simptomi manj izraziti. Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 pogosto nimajo zgodnjih simptomov in pri njih bolezen odkrijejo šele več let po njenem nastanku, ko se, kot je bilo že omenjeno, pojavijo zapleti bolezni. V Sloveniji ocenjujejo, da je več kot 120 tisoč ljudi s sladkorno, vendar povsem zanesljivih podatkov ni; vsako leto na novo odkrijejo približno 4000 primerov bolezni.
Celotni članek lahko preberete v Delovi prilogi Znanost
