Pestri dnevi Jožefa Stefana

Letošnji 24. dnevi Jožefa Stefana odpirajo vrata laboratorijev Inštituta Jožef Stefan in ponujajo zanimiva predavanja.

Objavljeno
23. marec 2016 15.09
S. R. P.
S. R. P.

Tradicionalni vsakoletni, tokrat že 24. dnevi Jožefa Stefana na Inštitut Jožefa Stefana (IJS) v Ljubljani te dni privabljajo številne obiskovalce. Največ zunanjih obiskovalcev so pritegnili dnevi odprtih vrat ob koncu tedna (na fotografiji), ko so se, pretežno mladi, lahko pobliže seznanili s programi raziskav snovi, robotike, bio-kemo-fizike, informacijskih tehnologij in okolja. Najbolj zainteresirani za kemijo so v šoli eksperimentalne kemije lahko celo sodelovali pri pravih poskusih.

Sicer pa se tudi letos dnevi Jožefa Stefana odlikujejo predvsem s serijo zanimivih predavanj uglednih tujih in domačih znanstvenikov. Tako je v ponedeljek o kvantni teleportaciji, prepletenosti in Einsteinovem vprašanju, kaj je svetloba, pred nabito polno predavalnico predaval predsednik avstrijske akademije znanosti in kvantni fizik prof. dr. Anton Zeilinger (na fotografiji) z dunajske univerze. Ekskluzivni pogovor s tem vodilnim svetovnim znanstvenikom v kvantni mehaniki, ki mu je uspelo teleportirati fotone na razdalji 144 kilometrov med otokoma La Palma in Gran Canaria, bomo objavili v Znanosti prihodnji teden.

Zeilingerjevemu predavanju je v torek sledilo predavanje prof. dr. Petra Fajfarja z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo o potresnem inženirstvu, v sredo pa je za okroglo mizo sedlo več priznanih mednarodnih strokovnjakov za robotiko. Prof. Bruno Siciliano z neapeljske univerze, prof. Herman Bruyninck s katoliške univerze v Leuvnu in dr. Markus Grebenstein z nemškega vesoljskega centra DLR, ki se prav te dni v Ljubljani udeležujejo velike konference Evropski robotski forum 2016, so razpravljali o mejah bionike, razmišljali pa so tudi, ali se bo že kmalu razvila povsem nova družba ljudi in robotov.

Danes lahko obiskovalci v veliki predavalnici inštituta prisluhnejo prof. dr. Jacquesu Prostu s pariškega inštituta Curie in mehanobiološkega inštituta nacionalne univerze v Singapurju. Predaval bo o vlogi teorije aktivnih gelov v biologiji in pojasnil, kako je mogoče teoretično opisati ta sistem, poleg tega bo predstavili nekaj eksperimentalnih primerov, na primer zaraščanje brazgotin in citokinezo.

Jutri bo na predavateljskem podiju velike predavalnice prof. dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo in IJS. Predaval bo o rekombinantnih probiotikih, to je alternativnih bioloških zdravilih, ki delujejo z vnosom učinkovin v prebavila. Posebej se bo osredotočil na monoklonska protitelesa, s katerimi so v zadnjih 30 letih dosegli velik medicinskotehnološki preboj v tarčnem zdravljenju različnih obolenj.

Dnevi Jožefa Stefana se bodo končali v soboto z obiskom uglednega profesorja Bernarda Rotha, enega najpomembnejših ameriških znanstvenikov s področja tehnike in očetov svetovne robotike. Je utemeljitelj in programski direktor inštituta za dizajn Hassa Plattnerja, tako imenovanega D.school. Pri 82 letih je še vedno zelo aktiven akademski vodja tega inštituta v okviru znamenite univerze Stanford.

V preteklosti je profesor Roth slovel po mnogo znanstvenih delih predvsem o teoretični mehaniki, njegovo knjigo Theoretical Kinematics, ki je izšla leta 1979, pa so nekateri primerjali z Newtonovimi dosežki. Bil je eden od utemeljiteljev sodobne robotike in mentor številnih danes vrhunskih znanstvenikov, ki veljajo za nosilce tega področja na svetu. Lani je izdal knjižno uspešnico The Achievement Habit. V njej pripoveduje, kako graditi ustvarjalna okolja, v kakršnih zlahka prihaja do izmenjave idej in kjer se plemeniti ustvarjalnost, ideje pa se prenašajo v realnost.

Prof. Roth je za Slovenijo pomemben zlasti zato, ker je že dolga leta predsednik znanstvenega komiteja najpomembnejše svetovne znanstvene konference v robotiki, Advances in Robot Kinematics. Ta od leta 1988 poteka vsaki dve leti. Vzpostavil jo je in jo še zdaj vodi prav direktor IJS prof. Jadran Lenarčič.

Ob dnevih Jožefa Stefana so na IJS po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Mira Cerarja včeraj podelili tudi zlate znake Jožefa Stefana. Te podeljujejo vsako leto za odmevna doktorska dela v naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških vedah. Letos so jih prejeli dr. Ljupka Stojčevska Malbašić, dr. Dejan Dovžan in dr. Miha Grilc.