Polžji raj za podvodne fotografe

Znanstvena monografija: na 480 fotografijah so prikazali kar 141 vrst polžev zaškrgarjev, najdenih v slovenskem morju.

Objavljeno
21. februar 2018 16.49
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Andreja Žibret
Andreja Žibret
V morju najdemo neverjetno bogastvo polžev, tudi takih, ki so brez hišice ali pa je ta v obliki notranjih lupinic in jih strokovnjaki združujejo v skupino polžev zaškrgarjev. O teh barvitih polžih nenavadnih oblik, ki pritegnejo podvodne fotografe, je izšla znanstvena monografija.

V organizaciji Nacionalnega inštituta za biologijo so jo predstavili v Biološkem središču. Avtorji prof. dr. Lovrenc Lipej, mag. Domen Trkov in dr. Borut Mavrič so na 480 fotografijah prikazali kar 141 vrst polžev zaškrgarjev, najdenih v slovenskem morju.

Več bo tujerodnih vrst

V Jadranu so sicer do zdaj našli 223 vrst, vendar avtorji menijo, da so nekatera življenjska okolja še bolj bogata po vrstni pestrosti zaškrgarjev. Ko so rokopis že oddali, so naleteli še na eno vrsto. Pričakujejo, da bodo v slovenskem morju prej ali slej potrdili še devet vrst, ki so jih v knjigi že predstavili. Menijo tudi, da se bo povečalo število tujerodnih vrst. Za slovensko morje sicer pravijo, da ne izstopa iz jadranskih okvirov, je pa majhno in ga je zato morda lažje raziskovati, vsaj v priobalnem delu.

Kot je povedal prof. Lipej, se je začelo povsem naključno, ko so pri podvodnem vzorčenju za različne projekte naleteli tudi na veliko primerkov polžev zaškrgarjev. Začeli so spoznavati njihove glavne ekološke in biološke značilnosti in leta 2008 začeli objavljati nove najdbe v slovenskem morju in Jadranu. Ko so dobili priložnost za objavo monografije, je ta tudi zaradi velike zavzetosti in navdušenja nastala v letu dni.

Polži zaškrgarji so v morskem ekosistemu zelo pomembni, razlaga Lipej. Za veliko večino zaškrgarjev je namreč značilno, da imajo priljubljeno vrsto plena, ki je pogosto tudi edina vrsta: »Veliko jih je prehransko specializiranih za spužve, drugi se hranijo s trdoživnjaki, tretji s plaščarji, četrti samo z mahovnjaki, peti z algalno vegetacijo. Je tudi nekaj vrst, ki plenijo jajca drugih zaškrgarjev in celo ikre obrežnih rib. Nekatere vrste rastlinojedih zaškrgarjev v zelo kratkem času popasejo velike zaplate morske solate. Ker se mnoge vrste običajno pojavljajo le v krajšem obdobju leta, so takrat navzoče v velikem številu, zato je njihov učinek na plen lahko zelo velik.«

Razumevanje protiplenilskih strategij

Njihova posebnost so posebne spojine, ki jih izločajo, bioaktivne substance, ki so jih včasih uporabljali kot strup, danes pa so zanimive za farmacevtsko industrijo. V primerjavi z izredno pestrostjo zaškrgarjev je bilo odkritih razmeroma malo takih substanc, čeprav zaškrgarje obravnavajo kot glavno skupino pri pridobivanju tovrstnih učinkovin. Za tiste, ki so jih raziskovali, pa se je izkazalo, da delujejo citotoksično, protimikrobno in protitumorialno, pravi Lipej.

Dodaja, da raziskave zaškrgarjev ponujajo veliko možnosti za razumevanje protiplenilskih strategij, ki jih pri tej skupini ne manjka, od prikrivanja, do mimikrije, izločanja odvračalnih sredstev ali repelentov in strupenih snovi.

Izredna barvitost in nenavadne oblike

Monografija Polži zaškrgarji slovenskega morja je gotovo zanimiva za vse, ki jih zanima morska biotska raznovrstnost, poleg biologov in študentov biologije in naravoslovnih ved tudi za podvodne fotografe, ki jih pritegnejo njihova barvitost in nenavadne oblike, ter za potapljače.

Večino zaškrgarjev najdemo v vsem dostopnem bibavičnem pasu. Na vprašanje, ali morda sodijo med zaščitene vrste, ki se jih je prepovedano dotikati, sploh pa nabirati, Lipej odgovarja, da jih še premalo poznamo, da bi jim lahko določili status ogroženosti: »Te vrste v naših krajih nimajo nobene ekonomske vrednosti. Razen v zelo redkih primerih nikoli nismo naleteli na velike mase polžev zaškrgarjev, ampak praviloma le na posamezen primerek ali kvečjemu manjše število.«