Ponarejena zdravila in trgovci z zdravjem

Zgodba o zdravilih pogosto ostane strnjena v certifikatu o kakovosti, učinkovitosti in varnosti - kaj pa takrat, ko to troje ni zagotovljeno, zdravje pa je dokazano ogroženo?

Objavljeno
04. december 2015 18.29
Diana Zajec
Diana Zajec
Zgodba o zdravilih pogosto ostane strnjena v certifikatu o kakovosti, učinkovitosti in varnosti; ta jim po dolgotrajnem filigranskem preverjanju utre pot na trg oziroma na lekarniške police. A v tej epopeji se skriva veliko več, med drugim podatek, da pot do novega zdravila, tlakovana s proučevanjem, študijami in preizkušanjem, ki pomagajo prižgati zeleno luč za uporabo, traja okoli 14 let. In pomeni naložbo, vredno od dve pa tudi do štiri milijarde dolarjev.

V tem kontekstu globalna in, žal, nadvse aktualna zgodba o ponarejenih zdravilih, ki na trgih razvitih držav zajemajo približno odstotek celotne kvote zdravil, v nekaterih deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike pa celo 30-odstotni delež, ni enoznačna. Dotika se tudi Slovenije, k sreči za zdaj še v majhnih odmerkih; doslej so pri nas uradni organi o tovrstnih anomalijah poročali redko, saj so kriminalna dejanja prodaje odkrivali sporadično, po naključju. Zasluge za to, da se pri nas vdor ponarejenih zdravil v uradno distribucijsko verigo ni zgodil, je mogoče pripisati strogi zakonodaji, doslednemu upoštevanju rigoroznih predpisov in nadzoru, ki po uradnih poteh ne dopušča kupovanja zdravil brez dokumentacije originalnega izdelovalca, prav tako ne zdravilnih učinkovin in pripravkov iz neznanih ali neuradnih virov.

V Sloveniji sicer imamo nekaj spletnih lekarn, a te do zdaj zdravil, tudi tistih, ki jih je mogoče kupiti brez recepta, niso smele prodajati. Pred dnevi pa se je to spremenilo. Veljati je začel prvi pravilnik o izdaji zdravil po medmrežju, ki zahteva, da je spletna lekarna uradno registrirana pri ministrstvu za zdravje. Njeno legitimnost, ki vključuje tudi redni nadzor, bo na spletni strani potrjeval znak s pripisom Kliknite, da preverite, ali to spletišče deluje zakonito, ki bo uporabnika vodil do spletnega mesta ministrstva.

Pri nas podatkov o prometu s ponarejenimi zdravili tako rekoč ni – od leta 2007 je bilo podanih 11 kazenskih ovadb zaradi škodljivih sredstev za zdravljenje (proizvodnja in prodaja), od tega tri v prvem polletju iztekajočega se leta. Jasno je, da število kazenskih ovadb ne odraža dejanske slike tovrstne kriminalitete – zato so se na katedri za kriminalistiko mariborske fakultete za varnostne vede odločili, da izvedejo nacionalno raziskavo, ki bo končana čez približno leto dni.

Na podlagi njenih ugotovitev bo mogoče sprejeti konkretne ukrepe in po vsej verjetnosti spremeniti veljavno zakonodajo, zaradi uvedbe učinkovitejših prijemov za pregon storilcev teh zdravje in življenje ogrožajočih dejanj. Ti »poslujejo« predvsem na medmrežju, kjer so podatki o fizičnem naslovu dobavitelja skriti, cene zdravil sumljivo nizke, v prodaji pa so tudi taka, ki so sicer dostopna le na recept – zato so takšni nakupi zelo tvegani. Navsezadnje zaradi ponarejenih zdravil vsako leto umre približno milijon ljudi.

Zasežena ponarejena zdravila so resda le vrh ledene gore, kljub temu pa omogočajo precej jasno predstavo o razsežnostih tega svetovnega problema. Predstavnik farmacevtskega podjetja Pfizer dr. Duncan Elson, direktor oddelka za globalno varnost za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko, pravi, da so se problema lotili strateško, in sicer po odkritju, da so ponaredili najmanj 78 njihovih zdravil – najpogosteje najbolj priljubljeno zdravilo za moške, ki imajo težave z erekcijo (na fotografiji). Ponaredke njihovih zdravil so doslej našli v kar 109 državah – od tega v 60 državah v redni dobavni verigi. V 11 letih so preprečili prodajo 210,6 milijona odmerkov ponarejenih zdravil. V Kanadi, kjer je bilo v uradni lekarni na voljo ponarejeno zdravilo proti visokemu krvnemu tlaku, so pred desetimi leti raziskovali tudi možno povezavo med uživanjem ponaredkov in 11 prijavljenimi smrtmi; pri štirih ponarejenega zdravila ni bilo mogoče izključiti kot vzroka smrti.

Podobnih primerov je veliko. Po vsem svetu. Revnejša je država in slabša je njena regulativa na tem področju, bolj ogroženo je zdravje prebivalstva. Trpijo pa, seveda, tudi državni proračuni. Samo v ZDA v žepih ponarejevalcev vsako leto konča približno 30 milijard dolarjev.