Tiskane izdaje
Medtem ko je Nasa nedavno odobrila še dveletno podaljšanje programa mobilnega laboratorija za raziskovanje Marsa, znanega kot Curiosity (Radovednost), kar naj bi stalo še nadaljnjih 155 milijonov dolarjev, so se pojavile kritike tega programa.
Nekateri starejši znanstveniki svarijo, da je Curiosity pokazal manj, kot so pričakovali in da nikakor ne predstavlja vrhunca znanstvenih planetarnih raziskovanj, kar si domišlja znanstvena skupina, ki upravlja s tem programom raziskovanja Marsa.
Curiosity je na Marsu pristal v avgustu leta 2012, opremljen z vrtalnikom, ki omogoča vrtanje v vzorce kamnin in spektroskopsko analizo, je do zdaj zbral in analiziral le pet vzorcev. V podaljšanji misiji pa naj bi v naslednjih dveh letih analiziral še osem takšnih vzorcev.
»To je 'skromen znanstveni prispevek' za tako veliko investicijo, je na začetku septembra objavila 15-članska komisija starejših znanstvenikov, ki ji je predsedoval dr. Clive Neal, geolog z Univerze Notre Dame v Indiani. Poročilo tudi kritizira dr. Johna Grotzingerja, vodilnega znanstvenika pri programu Curiosity, ker je ignoriral sestanek, na katerem naj bi s člani omenjene komisije pregledali dosedanji potek programa in dejavnosti mobilnega laboratorija Curiosity.
Take komisije oziroma skupine starejših znanstvenikov se periodično sestanejo, da pretehtajo ali naj Nasa nadaljuje s financiranjem vesoljskih programov, ki so že zaključili primarne znanstvene cilje. Curiosity je dobil podporo za nadaljevanje »potovanja po Marsu« ne glede na to, da ta komisija ni bila povsem prepričana ali je ta zahtevna in draga znanstvena vesoljska misija tudi že dejansko izvedla svojo primarno znanstveno nalogo.
Poleg tega je omenjena »seniorska« komisija ovrednotila še nekatere druge delujoče programe ameriških planetarnih sond, ki raziskujejo različne dele našega sončnega sistema. Nasa je sprejela priporočila omenjene komisije za podaljšanje sedmih programov vesoljskih robotskih sond.
Orbiter vesoljske sonde Cassini, ki je do plinastega velikana Saturna prispela v letu 2004, bo nadaljeval s programom do leta 2017 in za to dobil dodatnih 175 milijonov dolarjev. Program se bo končal leta 2017, ko se bo orbiter spustil v Saturnovo atmosfero in tam končal svojo nalogo.
Kartografska vesoljska sonda za snemanje Lune (Lunar Reconnaissance Orbiter – LRO) je bila izstreljena na enoletno primarno nalogo v letu 2009. Komisija predlaga izklop treh od orbiterjevih sedmih instrumentov, a Nasa je pristala na izklop enega samega; gre za posebni radar ali mini-RF instrument. Dodatni dve leti nekoliko okrnjene dejavnosti LRO bo stalo 40 milijonov dolarjev.
Marsovo vozilce Opportunity, ki je na Marsu pristalo v letu 2004 skupaj z dvojčkom Spirit, ki je že prenehal z delovanjem, je nedavno podrlo dosedanji rekord, saj je na rdečem planetu dejavno že več kot 10 let (o tem smo v Znanosti že pisali). Še vedno je v polnem delovnem ritmu in za nadaljnje dveletno delovanje ta program potrebuje dodatnih 30 milijonov dolarjev.
Esina Sonda Mars Express je do Marsa prišla v letu 2004, pri njenem programu pa sodeluje tudi NASA. Za dve leti dodatnega dela naj bi ta program Američani podprli s 6 milijoni dolarjev.
Vesoljska sonda Mars Odyssey je prispela v Marsovo krožnico v letu 2001 v okviru 32 mesečne primarne misije. Je pomembna za raziskovanje fizike Sonca in proučevanje radiacije, kar je koristno za morebitne bodoče polete vesoljskih ladij s posadko; Mars Odyssey je tudi telekomunikacijski posrednik podatkov, ki jih na Zemljo pošilja rover Opportunity. Nasa je pristala na dveletni podaljšek delovanja in dodatnih 25 milijonov dolarjev.
Mars Reconnaissance Orbiter (MRO) je do Marsa prispel v letu 2006 z dve leti dolgo primarno nalogo. Orbiter oziroma njegova spremljevalna ekipa bo dobila še 20 milijonov sredstev za nadaljnji dve leti delovanja.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo
