Tiskane izdaje
O simptomih hudih glavobolov, ki trajajo več ur ali celo dni, so pisali že pred 5000 leti v Babilonu. Približno tako dolgo znanstveniki tudi iščejo zdravilo, in kakor trdijo v reviji Scientific American, so zdaj po zaslugi odkritja nevrologov morda na pragu zgodovinske spremembe.
Uspelo jim je identificirati izjemno občutljiv živčni sistem, ki sproža migrenske bolečine. V naslednjem koraku so razvili zdravilo za pomiritev pretirano aktivnih živčnih celic. Zdravilo še testirajo – in če bodo dokazali njegovo učinkovitost, bo postalo prvo, ki naj bi utišalo migrenski napad, še preden ta izbruhne. Znanstveniki napovedujejo, da naj bi ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) novo zdravilo odobrila že prihodnje leto. Menijo namreč, da jo bodo prepričali rezultati študije na 1300 pacientih s kroničnim glavobolom.
»Naše odkritje bo temeljito spremenilo doslej veljavno paradigmo o migreni,« napoveduje David Dodick, nevrolog na kliniki Mayo v Arizoni in predsednik mednarodnega združenja za glavobol. Odkritje je prelomno za bolnike in zdravnike, je prepričan, zato njegov pomen že slikovito primerja s svetim gralom. Novo zdravilo namreč deluje preventivno; vsa druga doslej znana zdravila za migreno pa delujejo šele potem, ko migrenski napad že izbruhne, in ga umirijo.
Znanstveniki bolnikom z migreno – na svetu jih je kar 730 milijonov – z velikim optimizmom napovedujejo boljše čase, kakor hitro bo novo zdravilo na trgu. Pričakovane koristi so dvojne, zdravstvene in ekonomske. Ko bolnika napade kronična migrena, zaradi bolečin ne more opravljati nikakršnega dela, ne v službi ne doma, migrenski napad pa lahko traja od štiri do celo 72 ur. Ker je bolnik zaradi hudih bolečin ponavadi odsoten z dela, imajo zato podjetja dodatne stroške. V ZDA neposredni in posredni stroški, torej v zdravstvu in gospodarstvu zaradi izgubljenih delovnih dni, po ocenah znašajo kar 17 milijard dolarjev na leto.
