Privlačnost deviantnih oseb

Na barcelonski kliniki so nedavno končali raziskavo, opravljeno na tisoč heteroseksualnih moških in ženskah s tako imenovanimi osebnostnimi motnjami. To so nevrotični ljudje in tisti, ki ponavadi reagirajo impulzivno, brez razmisleka. Pri nekaterih, zajetih v vzorcu, so bile motnje diagnosticirane kot resne, pri drugih pa gre samo za nagnjenost brez trdne diagnoze.

Raziskava je potrdila izhodiščno hipotezo, da so imeli nevrotiki in impulzivni ljudje v preteklosti, torej do raziskave, več partnerjev in otrok, kot velja za povprečje v družbi.

Skupina raziskovalcev, ki jo je vodil Fernando Gutiérrez, je spraševala udeležence, koliko partnerjev so imeli do takrat in koliko otrok. Demografsko sliko sodelujočih so dopolnili s podatki o njihovem prihodku, poklicu in zaposlitvi. Uporabili so metodo intervjuja in poročanja o sebi tako, kot se vidijo sami anketiranci.

Anketa je pokazala, da so ljudje z motnjami osebnosti zamenjali več partnerjev in da so imeli več otrok, zato opazno odstopajo od povprečja, kar pa je, po razlagi katalonskih znanstvenikov, lahko celo evolucijska prednost.

Na študijo, objavljeno na portalu Evolution & Human Behaviour, so se nekateri znanstveniki odzvali z mnenjem, da je raziskava špekulativna. Psihologinja Corinna E. Löckenhoff z univerze Cornell poudarja pomislek, da je pristranska zaradi metodologije, predvsem pa načina poročanja udeležencev o sebi in svojih razmerjih s partnerji.

»Udeleženci so morda namenoma navedli več partnerjev, da bi se prikazali kot zelo zaželene. To velja predvsem za ljudi, ki so zaradi osebnostnih lastnosti nagnjeni k izkrivljanju in morda celo laganju. Za moški del udeležencev pa velja še, da so nanje vplivale tudi kulturne norme, ki so do promiskuitete pri moških bolj prizanesljive kot pri ženskah,« razlaga psihologinja.

Kljub dvomu psihologov, ki v raziskavi niso sodelovali, so nekateri rezultati zanimivi. Denimo, da so razmerja nevrotičnih žensk trajala kar 34 odstotkov dlje kot razmerja nevrotičnih moških. Takšne ženske so imele celo 73 odstotkov več otrok v primerjavi z moškimi nevrotiki, za katere je, enako kot za ženske, značilno, da se počutijo negotove, nestabilne in anksiozne.

Namen študije je bil, kot je pojasnil Gutiérrez, pojasniti še eno vprašanje, in sicer, zakaj naj bi se partner sploh odločil za poroko in otroke z nekom, ki se ne vede po ustaljenih normah. Namesto statistično obdelanega odgovora, ki bi ga dala raziskava, je Gutiérrez navedel najpogostejšo razlago, ki mu jo povedo pacienti. Gre predvsem za ljubezen in seksualno privlačnost nasprotnega spola, kar skupaj deluje tako močno, da so motnje v partnerjevi osebnosti potisnjene v ozadje.