Tiskane izdaje
Dr. Andreja Sušnik, Gal Oblišar, dr. Gregor Gregorič, Agencija RS za okolje
Dr. Žiga Kokalj, ZRC SAZU, Center odličnosti Vesolje-SI
V zadnjih desetletjih v Sloveniji in državah širše regije Podonavja opažamo, da se suša pojavlja pogosteje in je intenzivnejša kot v preteklosti, hkrati pa prizadene vedno večje površine. Povodje reke Donave je v večjem delu ravninsko in rodovitno ter tako primerno za intenzivno kmetijsko pridelavo. Kmetijstvo je tako ob sušah, poleg vodnih virov, tudi najbolj prizadeto.
V Podonavju nimamo dolgoletne tradicije boja proti suši, sicer značilnega za nekatere sredozemske države. Podatki o ocenah škode ob sušnih dogodkih so med državami v regiji razpršeni in slabo dostopni. Spremljanje suše marsikje ni sistematično in nima vključenih poenotenih metod za oceno jakosti suše, njenih posledic in tveganj za sušo.
Na tem področju je pomanjkljivo tudi sodelovanje med političnimi odločevalci, hidrološkimi in meteorološkimi službami ter raziskovalnimi ustanovami. Posledično je slabše zastavljena politika upravljanja in odzivanja na sušo.
Hkrati pa so se v zadnjem času, zlasti v okviru evropskega programa Kopernik, pojavili številni novi podatkovni viri, ki lahko bistveno pripomorejo k natančnejšemu spremljanju suše in oceni njenih posledic. Velik potencial prinašajo zlasti novi satelitski podatki, ki omogočajo monitoring stanja rastja z visoko prostorsko in časovno ločljivostjo. Z uporabo satelitskih podatkov pri spremljanju stanja rastja na kmetijskih zemljiščih imamo v Sloveniji precej izkušenj – tako pri zaznavanju posledic suše kot pri odkrivanju rastišč invazivnih rastlin, ugotavljanju tipa, lokacije in površine glavnih vrst poljščin ali odkrivanju stoječe vode na kmetijskih zemljiščih.
Projekt, vreden
V projektu sodeluje 22 raziskovalnih, okoljskih in drugih administrativnih ustanov iz Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Skoraj polovica projektnih partnerjev je nacionalnih hidroloških in meteoroloških služb ter drugih ustanov, ki so odgovorne za upravljanje z naravnimi nesrečami. Drugi partnerji so raziskovalne ustanove in organizacije, specializirane za informacijske tehnologije ter tehnike daljinskega zaznavanja.
Iz Slovenije so v projekt vključeni uprava za zaščito in reševanje, center odličnosti Vesolje-SI in agencija za okolje, ki je tudi pobudnica in vodilni partner v projektu. Skupna vrednost projekta je dobrih 1,9 milijona evrov; 85 odstotkov sredstev je iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa bremeni vsako institucijo, vključeno v projekt.
Glavni cilj je povečanje odpornosti celotne družbe proti pojavu suše v podonavski regiji, z uporabo najnovejše tehnologije pri spremljanju suše in razvojem strategije odziva na sušo ter boljšim sodelovanjem med odgovornimi ustanovami in glavnimi odločevalci.
V ta namen bo na regionalni ravni nadgrajena in poenotena ocena posledic ter tveganja za sušo. Pripravili bomo tudi strategijo odziva na sušo, eden glavnih produktov projekta pa bo sušni uporabniški servis. Aktivnosti v projektu bodo predvidoma potekale do junija 2019.
Metodologija
Pri ocenjevanju posledic suše se bo projekt osredotočal na pojav suše in njen razvoj. Pripravljen bo pregled sedanjih operativnih postopkov ocenjevanja suše v sodelujočih državah in koraki za izboljšanje sistema. Za napovedovanje suše bo razvita poenotena metodologija, ki bo temeljila na podatkih in informacijah za vsaj 30-letno preteklo obdobje.
Sušni uporabniški servis
Tveganja, ocena posledic in napoved razvoja suše bodo nato združena v sušni uporabniški servis. Ta bo z novimi podatkovnimi viri in tehnologijo ter poenoteno metodologijo uporaben za hitro in učinkovito odzivanje na dano situacijo.
Osnova bodo satelitski posnetki nove generacije z veliko prostorsko ločljivostjo in natančnostjo, ki bodo obdelani s posebnimi algoritmi in bodo prikazovali indekse odstopanj od povprečnih vrednosti v površinski vlažnosti tal in fotosintetski aktivnosti rastlin. Podobni izdelki, kot so že bili izdelani za sušo v letu 2013 (na slikah sta analizi na podlagi podatkov Arsa in satelitskih podatkov zmerne prostorske ločljivosti), bodo nadgrajeni in pripravljeni z večjo prostorsko in časovno natančnostjo.
Prednost servisa bo tudi dostopnost in prilagojenost uporabnikom z različnimi potrebami. Na splošno bodo uporabniki do različnih podatkov in grafičnih interpretacij lahko dostopali v izbrani časovni skali, medtem ko bodo strokovnjaki imeli na voljo razširjena orodja za nadaljnjo obdelavo podatkov.
Prvi prototip servisa je predviden za letošnji avgust in se bo v sklopu aktivnosti projekta stalno dopolnjeval.
Ocena posledic suše
Analizirani bodo tudi načrti upravljanja s sušo v kmetijstvu in vloga vseh ustanov, odgovornih za to področje v posamezni državi. Strategija bo interpretirala glavne slabosti procesa upravljanja s sušo in pripravila predlog izboljšanja. V okviru projekta sta predvideni tudi dve pilotni akciji. Z njima bomo preverjali delovanje sušnega uporabniškega servisa in preizkusili model odločanja v primeru suše.
Analiza sušnih dogodkov v Podonavju, ocena tveganja in ocenjevanje posledic suše ter strategija upravljanja s posledicami suše bodo glavna tema za razpravo na uvodni konferenci projekta DriDanube, ki bo prihodnji četrtek v Ljubljani.
