Tiskane izdaje
Berlin - Nemčija bo kmalu začela z gradnjo prve vetrne elektrarne, imenovane Alpha Ventus, ki bo nameščena okoli 45 kilometrov od obale v Severnem morju. S pričetkom gradnje bodo začeli uresničevati dolgoročni vladni program o pridobivanju električne energije na ekološko prijaznejši način. Do leta 2020 naj bi Nemčija pridobivala okoli 10.000 megavatov oziroma približno toliko kot deset jedrskih elektrarn.
V Nemčiji, kljub vedno večji potrebi po električni energiji, ne načrtujejo večjega števila novih gradenj jedrskih elektrarn kot jih denimo pri sosednjih Italijanih in Francozih. Projekt gradnje vlada skupaj s privatnim sektorjem načrtuje že polnih deset let, vendar se zaradi visokih stroškov gradnje in težavnih pogojev njena izvedba začenja šele zdaj. Gradnjo vetrne elektrarne podpira tudi nemški predsednik Horst Kohler, ki meni, da je vetrna energija zelo pomembna za prihodnost države. Nemčija bo skušala uresničiti vizijo do leta 2020, ko naj bi postavili skupno 3.000 tovrstnih turbin.
V avgustu se tako začenja gradnja vetrne elektrarne Alpha Ventus. V prvi fazi bodo postavili 12 vetrnih turbin, ki bodo proizvedle 60 megavatov, kar bo zadostovalo za oskrbo 60.000 domov. Turbine bodo v začetku delovale le v raziskovalne namene. "Turbine bodo visoke kot kolnska katedrala (143 metrov), posamezna turbina pa ima maso 1000 ton", je za Spiegel povedal Lutz Wiese, tiskovni predstavnik projekta. Turbine bodo namestili 800 metrov narazen, pritrjene bodo na morskem dnu od 30 do 40 metrov pod vodo. Premer vetrnice presega 110 metrov, izvedba projekta je ocenjena na 180 milijonov evrov. Turbine bodo morale delovati v težkih pogojih, saj veter dosega hitrosti preko 160 kilometrov na uro, valovi pa lahko dosegajo višino 15 metrov. Zahteven projekt je povezan tudi z visokimi stroški vzdrževanja, ki naj bi se gibali med 20 in 30 odstotki vrednosti projekta.
V svetu danes vetrne turbine proizvedejo okoli 100.000 megavatov električne energije, od tega jih je na vodi postavljenih le en odstotek.
