Tiskane izdaje
Podatki štirih ključnih meteoroloških organizacij (britanskega meteorološkega urada, ameriške vesoljske agencije Nasa, ameriške uprave za oceane in ozračje NOAA in japonske meteorološke organizacije) so ob javni razgrnitvi pred dnevi razkrili, da je bilo leto 2016 rekordno toplo.
Razkritje je bilo pričakovano: napovedovali so ga že mesečni rekordi. Kar deset mesecev v minulem letu je preseglo dotlej najvišje vrednosti in prispevalo k temu, da smo v tem stoletju, v samo 16 letih, že imeli 16 od 17 najbolj toplih let, odkar načrtno merimo temperature v okolju, to je od približno leta 1880. Znanstvene raziskave pa kažejo, da je bil naš planet nazadnje tako topel pred 115 tisoč leti, medtem ko je tako visoke ravni toplogrednega ogljikovega dioksida v ozračju, kot smo jih zaznali lani, nazadnje doživel pred štirimi milijoni let.
Dvig za skoraj stopinjo Celzija
Za koliko se je pravzaprav naše okolje segrelo v preteklem letu? Omenjene meteorološke organizacije so po analizi svojih podatkov prišle do skupne ocene, da se je povprečna svetovna letna temperatura lani v primerjavi s povprečjem 20. stoletja zvišala kar za 0,99 stopinje Celzija. To je nevarno blizu praga povišanja temperature za poldrugo stopinjo, ki je bil po večletnih pogajanjih pred dobrim letom končno sprejet kot podlaga za ukrepe, zajete v pariškem podnebnem sporazumu.
Podrobnejši pogled v podatke pokaže, da se je površina Zemlje od industrijske revolucije segrela za 1,1 stopinje Celzija. To rast temperature klimatologi s precejšnjo zanesljivostjo pripisujejo procesu zgorevanja fosilnih goriv, ki se je začel z industrijsko revolucijo. Torej, pripisujejo ga predvsem vplivu človekovih dejavnosti, čeprav imajo pri segrevanju občutno vlogo tudi naravni dejavniki.
Teh prav pri rekordno toplem letu 2016 ni mogoče zanikati: izredno močan vremenski pojav El Niño v tropskem območju Tihega oceana je imel predlanskim in lani izrazit vpliv na dvig povprečne svetovne temperature. Po oceni raziskovalcev je samo El Niño neposredno prispeval k temu, da se je lani povišala za 0,12 stopinje Celzija.
Zakaj je bil prav zadnji El Niño tako zelo močan, še ni povsem pojasnjeno. Vzrok za to je lahko tudi človekov vpliv, menijo nekateri klimatologi. Kakorkoli, ljudje kljub nebogljenosti v primerjavi s silami narave sami izdatno prispevamo k segrevanju ozračja in okolja.
Zapleteno podnebje
Prav tako je pri podnebju težko vse posploševati na svetovno raven, saj dinamika vremena pogosto vpliva na regionalne temperature. Tako omenjeni rekord ne pomeni, da je bilo lani prav povsod rekordno toplo. Nasprotno. Tako Nasa kot NOAA sta ugotovili, da ZDA z izjemo arktičnega območja lani niso doživele rekordno toplega leta, ampak je bilo tam drugo najtoplejše. Arktična območja pa so doživela daleč najbolj toplo leto do zdaj, kar se je seveda pokazalo tudi v rekordno majhnem obsegu morskega ledu in dvignilo oceno za Severno Ameriko na najvišjo raven.
Rekordi se vrstijo
Podobno kot kontinentalne ZDA tudi Evropa kot omejena regija, kjer lani nismo izkusili vročinskih valov kakor prejšnja leta, ni doživela rekordnega povečanja temperature. Vrednost je segla »le« do tretjega mesta. So pa vročinski valovi povzročili rekordne temperature na drugih koncih sveta. Tako so januarja lani v Pretorii v Južni Afriki izmerili rekordnih 42,7 stopinje Celzija. V kraju Mae Hong Son na Tajskem je 28. aprila termometer pokazal 44,6 stopinje, v kraju Falodi v Indiji se je živo srebro maja povzpelo na 51 stopinj, v Mitribahu v Kuvajtu pa julija celo na 54 stopinj Celzija.
Temperature so se povzpele tudi v oceanih. Zaradi segretja oceanske vode iz Avstralije poročajo, da je v Velikem koralnem grebenu odmrlo polovico koral, na Japonskem pa so prišli celo do ocene, da jih je v njihovem največjem koralnem grebenu odmrlo kar tri četrt.
Z območja Tihega oceana so poročali še o enem rekordu, ki pa je izrazito globalne narave: v observatoriju Mauna Loa na Havajih so maja prvič zaznali povišanje ogljikovega dioksida ozračju nad prag 400 ppm. Zloglasni toplogredni plin se je dvignil na 407,7 ppm in tam vztrajal ves mesec. Še celo več: pod raven 400 ppm se sploh ni več znižal.
Kako kaže letos
Lahko letos pričakujemo podobno naraščanje temperature?
Gavin Schmidt, direktor Goddardovega inštituta za vesoljske študije v okviru Nase, je ob najtoplejšem letu, ki ga je inštitut zaznal do zdaj, precej gotov, da se trend segrevanja tudi letos ne bo bistveno spremenil. »Doživeli smo tri rekordna leta drugo za drugim. Res je, da je pri rekordnem letu 2016 odigral vlogo El Niño, ki se je zdaj za nekaj let poslovil, toda vsa ta tri leta bi dosegla rekord tudi brez El Niña. Za 90 odstotkov globalnega segrevanja je namreč krivo naraščanje količine toplogrednih plinov v ozračju. Zato se ne bi čudil, če bo tudi leto 2017 v naraščanju svetovne temperature podrlo sedanji rekord.«
Deke Arndt, pri NOAA vodja monitoringa svetovnega podnebja, pa je ob objavi rezultatov o rekordnem dvigu povprečne svetovne temperature poudaril: »Dejstvo, da že leto za letom podiramo rekorde, nedvomno kaže, da smo sredi velikih podnebnih sprememb.«
Verjetnost, da se je to zgodilo brez človekovega vpliva, je po mnenju številnih klimatologov minimalna. »Učinek človekove dejavnosti na podnebje ni več zanemarljiv. Nasprotno, vsem je viden, kaže pa se v čedalje večjem številu poplav, suš, hudih neviht in požarov,« je v komentarju na objavo o lanskem temperaturnem rekordu opozoril dr. Michael Mann, sloviti klimatolog s pensilvanske državne univerze in direktor njenega centra za raziskave Zemlje.
