Tiskane izdaje
Raziskovalni projekt Ohranjanje naravne dediščine – revitalizacija sadnih vrst, karakterističnih za območje Istre, ali krajše RAST Istre, je trajal od sredine decembra 2013 do sredine septembra letos. V raziskave smo vključili žižolo, granatno jabolko, mandelj, navadno jagodičnico in navadni koprivovec.
Za žižolo smo določili štiri genotipe, večjo pestrost (biodiverziteto) pa za granatno jabolko, saj v Istri uspevajo tudi genotipi granatnega jabolka, ki doslej še niso bili opisani. Mezokarpu žižole, zrnom, mezokarpu in rdeči lupini granatnega jabolka, jedrcem in kožici mandlja, plodovom in listom navadne jagodičnice ter mezokarpu in listom navadnega koprivovca smo določili prehransko vrednost, vsebnost fenolnih spojin ter v ekstraktih iz teh vzorcev določili antioksidativno, protibakterijsko in protiglivno delovanje.
Največja pridobitev projekta je ureditev prvih nasadov žižole in granatnega jabolka v Istri letos spomladi. V poskusnem nasadu v Pobegih v Sloveniji so trije tipi žižole (navadna žižola ter sorti li in lang). Na lokaciji Sv. Rok, v občini Vižinada na Hrvaškem, pa poskusni nasad, v katerem je 650 dvoletnih sadik šestih zgodnjih sort granatnega jabolka (ciparski, konjski zob, glavaš, barski, dubrovački in rovinjski), ki smo jih identificirali na območju Istre. V prihodnosti se bosta nasada uporabljala za raziskovalne, izobraževalne in promocijske študije.
Za večjo popularizacijo žižole in granatnega jabolka smo pripravili tudi lastne izdelke, in sicer suhe plodove, marmelade, sok, likerje, razne omake in koktajle, in jih predstavljali na turističnih prireditvah in sejmih. Prav tako smo pripravili več seminarjev, delavnic in predavanj od Poreča do Ljubljane, na katerih so se poslušalci seznanili z agronomsko prakso ter prehransko in uporabno vrednostjo starih sadnih sort. Na zadnjem seminarju, ki je bil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smo predstavili tudi monografijo Granatno jabolko, žižola, mandelj, navadna jagodičnica in navadni koprivovec v Istri, v kateri so zbrani rezultati projekta.
Žižola
Žižola (Ziziphus jujubo Mill.) je zelo stara sadna vrsta, sodi v družino krhlikovk, je samooplodna, uspeva v toplem podnebju in je znana predvsem kot okrasna rastlina. Imenujejo jo tudi čičimak, kristusov trn ali kitajski datelj, saj izvira iz Kitajske. Raste zelo počasi v obliki grma ali do 8 metrov visokega drevesa. Plodovi so različnih oblik in majhni, dolgi od 2 do 3 in široki manj kot 2 centimetra. Največ in vsaj že 3000 let jo gojijo in poznajo na Kitajskem, predvsem zaradi njenih prehranskih vrednosti in zdravilnih učinkov. Sveže žižole vsebujejo veliko vitamina C, prehranskih vlaknin, mineralov, predvsem kalija, kalcija in fosforja, fenolnih spojin in veliko sladkorjev; v tem zadnjem so zelo podobne figam.
Granatno jabolko
Granatno jabolko (Punica granatum L.) je ena najstarejših sadnih vrst. Spada v družino granatovk, namensko so ga gojili že 4000 do 3000 let pr. n. št. Izvira z območja med Iranom in Himalajo, v Sredozemlju so ga gojili že v antiki. Radi ga uživamo zaradi okusa ter njegovih prehranskih vrednosti in zdravilnih učinkov. Raste lahko kot grm ali od dveh do petih metrov visoko drevo in prenese temperature malo pod nič stopinj Celzija.
Je samooplodna sadna vrsta, cveti od maja do junija, plodove obiramo od konca avgusta do novembra in jih uživamo sveže ali pa iz njih pripravljajo lepo rubinasto obarvan sok. Granatno jabolko vsebuje veliko fenolnih spojin, posebno flavonoidov, in ima zato veliko antioksidativno, protimikrobno in protivnetno učinkovitost. Pripisujemo mu tudi zmožnost zaviranja razvoja nekaterih rakavih obolenj (rak prostate, rak debelega črevesa in dojke), znižuje krvni tlak in krvni sladkor ter zavira pojav ateroskleroze.
Mandelj
Mandelj (Prunus dulcis) je plod sadnega drevesa mandljevca, ki izvira iz osrednje Azije, zraste v 3 do 12 metrov visoko drevo, ki prenese tudi kratkotrajne zelo nizke temperature do –30 °C in prav tako kratka obdobja z malo vode in visokimi temperaturami. Mandlji vsebujejo veliko maščob, beljakovin in vlaknin.
V ekstraktih iz jedrc in kožice smo identificirali izmed fenolnih spojin predvsem flavonoide in fenolne kisline in dokazali antioksidativno, a le majhno protimikrobno učinkovitost. Vsebnost fenolnih spojin se je precej razlikovala v odvisnosti od lokacije. Prehransko pomembna je tudi maščobnokislinska sestava olja iz mandljevih jedrc, saj rezultati analiz olj mandlja iz severozahodne Istre kažejo, da je v maščobah iz jedrc zaestrenih 90 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin. Od teh je največ oleinske, linolne – najpomembnejše maščobne kisline omega 6, in linolenske, ki je najpomembnejša maščobna kislina omega 3.
Navadna jagodičnica
Navadna jagodičnica (Arbutus unedo L.) spada v družino vresovk in je zimzelen grm ali drevo, ki uspeva v južni Evropi. Sveže plodove, ki dozorijo jeseni, se največkrat uporablja za pripravo alkoholnih pijač, želeja, džema ali marmelade. Zreli plodovi vsebujejo veliko sladkorjev, mineralov, zlasti kalija in kalcija, ter vitaminov in fenolnih spojin. Za ekstrakte iz plodov in listov so dokazali tako antiseptično kot diuretično učinkovitost, za ekstrakte iz listov pa sposobnost zniževanja krvnega tlaka in strjevanja krvi.
Navadni koprivovec
Navadni koprivovec (Celtis australis L.) spada v družino konopljevk, je okrasno listopadno, od 20 do 25 metrov visoko drevo; imajo ga za simbolno drevo Istre. Plodovi so majhne, temnovijolične jagode, trpkega okusa in z veliko sladkorja. Cenijo jih v medicini, predvsem zaradi njihovega blažilnega delovanja. Ekstrakte iz listov in plodov uporabljajo za zdravljenje amenorej, kolik, diareje, želodčnih čirov in močnih menstrualnih krvavitev, pasto iz listov pa za zdravljenje aken, udarnin, zvinov in bolečin v sklepih.
____________________________________________________
prof. dr. Veronika Abram in prof. dr. Nataša Poklar Ulrih,
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
