Roke so pomembne, še bolj glava

Stvaren naslov Kirurgija in značilna podoba kirurške ekipe v operacijski dvorani že na naslovnici nazorno kažeta, da gre za novi slovenski medicinski učbenik. Prelistavanje več kot 1700 strani dolge publikacije, plod dela več kot 150 avtorjev, pa potrjuje, da so študenti medicine in specializanti dobili najsodobnejše temeljno delo za študij in strokovno izpopolnjevanje v kirurgiji.

Obsežno gradivo tega skupnega projekta ljubljanske in mariborske katedre za kirurgijo na obeh medicinskih fakultetah je uredil prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med., z UKC v Ljubljani. Sogovornik, ki je tudi področni urednik in avtor obsežnega poglavja, pravi, da se je kot univerzitetni učitelj čutil moralno obvezanega izpeljati tako zahtevno nalogo, kot je bila priprava tega učbenika.

Od izida zadnjega, približno trikrat tanjšega učbenika kirurgije v slovenskem jeziku, ki je bil tudi že zdavnaj razprodan, je minilo skoraj dvajset let. Kakšna je sodobna kirurgija v luči najnovejšega razvoja?

Na knjižnem trgu s strokovno literaturo je tovrstnega gradiva s slovenskim medicinskim in tehničnim izrazoslovjem malo in menimo, da smo z omenjeno publikacijo pomembno zapolnili to vrzel. Predvsem pa smo priča hitremu razvoju vseh kirurških strok doma in po svetu, kjer so se uveljavile številne nove kirurške metode zdravljenja, nekatere že prej uveljavljene so izpopolnjene ali spremenjene, druge opuščene. Nove metode zdravljenja se precej hitro razvijajo v endoskopiji, mikrokirurgiji, transplantaciji organov in tkiv ter implantaciji umetnih organov. Kot sem že poudaril, si študenti medicine in dentalne medicine zaslužijo ne samo po vsebini sodoben, temveč tudi priročen učbenik, ki ga bodo glede na nov predmetnik potrebovali pri več predmetih najmanj tri leta študija. Poleg tega je učbenik namenjen študentom drugih fakultet in visokih šol, ki imajo v svojem programu kirurške vsebine. Ker pa v marsičem presega obseg znanja in veščine, ki jih morajo obvladati študenti medicine oziroma specializanti, je prav tako koristen za specialiste splošne kirurgije in drugih strok. Ne nazadnje je hiter pretok znanja tudi s pomočjo take publikacije pomemben za dobro strokovno sodelovanje med tako imenovanimi internističnimi in kirurškimi strokami znotraj bolnišnic. Poleg tega kratki opisi kirurških postopkov in različnih načinov kirurškega zdravljenja omogočajo zdravniku, da bolnika seznani s predvidenim kirurškim zdravljenjem, ko ga napoti h kirurgu.

Kot ste omenili, je publikacija obogatena z vsebinami, ki običajno niso na tak način združene na enem mestu ...

Da, zdelo se nam je pomembno večjo pozornost nameniti denimo čeljustni kirurgiji, ki je brez dvoma del kirurgije oziroma se na tem polju združujejo tako del estetske oziroma plastične kirurgije in drugi pristopi. Menim namreč, da morajo tudi tisti študenti dentalne medicine, ki se ne bodo odločili za specializacijo iz čeljustne kirurgije, imeti ustrezno znanje s tega področja, ki ga dobijo le v dodiplomskem študiju. Kot zobozdravniki v vsakdanji praksi pa bodo morali prepoznati na primer prve znake raka v ustni votlini, da bodo lahko pravočasno napotili bolnika k čeljustnemu kirurgu in mu morda s tem rešili življenje.

Prav tako v svetovni literaturi nisem našel primera, da bi bila na enem mestu zbrana vsa transplantacijska kirurgija, mi pa smo se odločili prav za ta pristop in smiselno oblikovali obsežno poglavje o transplantaciji organov. Povsem na novo obravnavamo tudi kirurgijo v izrednih razmerah, včasih se ji je reklo vojna kirurgija. Danes tu upoštevamo standarde, kot jih določa Nato.

Predstavitve medicinskih publikacij, kakršna je ta, ki je nastajala pet let, vedno spremlja skrb, ali niso že ob izidu zastarele. To zagato v sodobnem času sicer zmanjšuje možnost aktualizacije vsebine na spletu.

Odločili smo se za pristop, kot ga omenjate; vključili smo novosti, ki so bile potrjene in torej uveljavljene v klinični praksi v zadnjih približno 15 letih. Ne ukvarjamo pa se z idejami, za katere še ni jasno, ali se bodo v praksi obnesle ali ne. Če torej govorimo o novostih, lahko omenimo precej novih instrumentov, materialov in opreme, predvsem za minimalno invazivno kirurgijo. Endoskopski pristop je tako danes marsikje prva in najboljša izbira. To vsekakor velja za endoskopske robotske operacije prostate, ker je pri takih posegih manj zapletov, manjša je izguba krvi, okrevanje je hitrejše. Drugod, na primer v nevrokirurgiji, kardiokirurgiji in še kje, je tega manj ali pa se uporabljajo različni kombinirani pristopi s podporo endoskopske opreme. Vsa ta vprašanja so v vseh 25 smiselnih tematskih sklopih podrobno predstavljena s številnimi praktičnimi primeri. Gradivo v sicer zajetni tiskani obliki je tako, kot nam zagotavljajo tudi kolegi v drugih strokah, kljub vsemu še vedno najbolj priročno in vsestransko uporabno. Po končanem študiju se, razumljivo, vsak zdravnik posveti predvsem svojemu specialističnemu področju, znanje pa je treba nenehno obnavljati. Vsi vemo, kako pogoste so danes najrazličnejše nesreče, nezgode, nenadne bolezenske spremembe, kjer je takojšnje pravilno ukrepanje za bolnika usodno pomembno.

Kaj vse pa se lahko radikalno spremeni in postane zastarelo v klinični kirurgiji na primer v desetih letih – ali pa nemara na te tokove občutno vplivajo oziroma jih oblikujejo tudi proizvajalci medicinske opreme in pripomočkov?

Za posamezna strokovna področja je treba nekako na pet let preverjati aktualnost, opustiti zastarele metode in vključiti novosti. Če pa to vprašanje, ki se nanaša širše na novosti v stroki, nekoliko posplošim, bi dejal, da se v omenjenem obdobju objektivno spremeni nekako do deset odstotkov različnih diagnostičnih in terapevtskih posegov. V osnovi je marsikatera operacija že desetletja ali stoletje in več enaka, na primer operacija slepiča, pa celjenje poškodovanega tkiva in tako naprej. Se pa, kot rečeno, postopoma uvaja nova tehnologija, ki omogoča manj travmatske, za bolnika prijaznejše operacije. Res je tudi, da izkušeni kirurgi včasih odkrijemo najrazličnejše manevre proizvajalcev medicinske opreme, ki njihov razvoj strateško naravnavajo tako, da spodbujajo povpraševanje in nadomeščanje opreme hitreje in bolj, kot bi bilo pričakovano in utemeljeno.

Če se za trenutek vrnemo h glavnim uporabnikom publikacije, študentom medicine. Znano je, da je to še vedno najbolj želena, prestižna študijska usmeritev, znotraj medicine pa enako velja za kirurge. Kako uspešni so vaši diplomanti v nameri za specializacijo iz kirurgije?

Vse možnosti imajo, da vztrajajo in specializacijo končajo, lahko si premislijo ali pa jih mi »premislimo«. Sam sem znan kot zahteven, dosleden in strog profesor, ker sem prepričan, da moramo študente in mlade zdravnike usposobiti za ta odgovorni poklic z veliko znanja in odgovornosti. Pri kirurgih se res ponavadi omenja ročna spretnost. Sam poudarjam, da so pomembne pravilne hitre odločitve. Kirurg ne operira (samo) z rokami, temveč predvsem z glavo. Ta misel je povezana z izkušnjo s srečanja z legendarnim zdravnikom v tujini. V skupini mladih medicincev, ki smo imeli to srečo, da smo nekaj časa preživeli z njim na ugledni tuji kliniki, smo z občudovanjem srkali ne samo njegovo strokovno zanje, temveč tudi občudovali njegov okoli vratu obešeni stetoskop z bleščečimi, zlato rumenimi ušesnimi »olivami«. Ko je to opazil, je bistveno sporočilo mladim nadobudnim glavam v belih haljah strnil v tole kratko sporočilo: Nista pomembni zlati »olivi«, ampak tisto, kar je med njima ... glava!