Tiskane izdaje
V Švici so junija znova začeli klinično preizkušati terapevtske učinke mamila LSD, prepovedanega v šestdesetih letih. Prvi neuradni rezultati naj bi bili precej spodbudni, kar bi razveselilo tudi očeta LSD Alberta Hofmanna, ki je umrl maja, vendar je malo pred tem pri dopolnjenih 102 letih še doživel ponovno rehabilitacijo snovi brez vonja, okusa in barve.
Ta švicarski kemik, ki je že pred vojno iskal učinkovito zdravilo proti migreni, je leta 1947 povsem po naključju odkril, da dietilamid-25 lizerginske kisline, ki ga je pomotoma zaužil, vzbuja občutek evforije in veselja. Pozneje je ugotovil, da povzroča tudi močne halucinacije.
Že v šestdesetih letih so nekateri zdravniki, predvsem psihiatri, poskušali s to substanco zdraviti depresijo, uporabljali pa so jo tudi pri bolnikih, ki so trpeli za hudimi bolečinami v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni. Znanstveniki pravijo, da bi se nadzorovana in pravilno odmerjena uporaba LSD lahko izkazala za učinkovito zdravilo. Občasno sicer lahko povzroča tudi psihotična stanja, še posebno pri ljudeh, ki imajo psihične težave. Niso pa zaznali, da bi ljudje, ki so uživali LSD, postali odvisni od te substance.
Zdaj poskušajo ugotoviti predvsem, kako LSD vpliva na delovanje možganov. Ena skupina prostovoljcev tako redno dobiva odmerke po 200 mikrogramov LSD, kar je dovolj za močne psihedelične občutke, medtem ko drugim dajejo desetkrat manjše odmerke. Ne prostovoljci ne zdravniki, ki so udeleženi pri poskusu, pa do konca ne bodo vedeli, kdo je dobil kateri odmerek. Na podlagi natančnih opisov njihovega počutja po zaužiti substanci bodo lahko bolj zanesljivo ugotovili, kakšne reakcije sproža določena količina lizerginske kisline.
Več v tiskani izdaji Dela.
