Sedem kratkih lekcij iz fizike

V kolikšnem času je mogoče prebrati 70 strani knjižice v tako drobnem formatu, da bi na velikost A4 lahko natisnili kar tri njene strani? Verjetno boste pomislili, da je to približno toliko, kolikor traja katera izmed večernih "zabavnih" televizijskih oddaj. Seveda imate prav, vendar si je pametno za knjižico Sedem kratkih lekcij iz fizike Carla Rovellija vzeti več časa. Drobni format omogoča, da jo lahko vpijate po malem, užitek in izhodišče za razmišljanje bo že posamezna misel ali beseda, ki jih je z izjemnim občutkom za natančnost in jezik prelil v slovenščino prof. dr. Alojz Kodre.

Naslov knjižice seveda utegne koga prestrašiti. Navsezadnje lekcija pomeni učenje, razmišljanje, v naslovu je še beseda fizika, ki jo ima kdo za strašljivko. Če dodam še, da je avtor prodoren in zelo aktiven raziskovalec na področju kvantne gravitacije, je za marsikoga mera polna. Toda, ali ste zvedavi, razmišljujoči del človeške populacije – ali ste le homo ignorans? Prvi bodo kar poleteli skozi sedem kratkih poglavij, nato se bodo verjetno vrnili in se branja lotili še v drugo. Končno bi bilo prav, da bi tovrstna razmišljanja postala del debat – pa ne le ljudi, povezanih z naravoslovjem, ampak tudi humanistov in umetnikov. No, marsikje se prav to že dogaja. Knjižica, ki je pred letom in pol izšla v italijanskem izvirniku, je že svetovna uspešnica, doslej prevedena v približno dva ducata jezikov. Da z vabilom k branju ne pretiravam, naj omenim, da je nastala kot nekoliko razširjen niz poljudnih člankov, objavljenih na kulturnih straneh nedeljske priloge italijanskega časnika Sole 24 ore.

Knjižica govori o fizikalnih odkritjih v zadnjem stoletju. O Einsteinovih teorijah, kvantih, arhitekturi vesolja, osnovnih delcih, lastnostih prostora, toploti (tudi črnih lukenj) in končno – o nas samih. Težka vprašanja, zato berite počasi in ob tem razmišljajte; za razumevanje ne potrebujete strokovnega znanja, ampak le zvedavost. Sam nisem še nikoli na tako malo straneh našel toliko zanimivih misli, ki se po sprehodu skozi revolucionarne spremembe, ki jih je fizika zadnjega stoletja prinesla v naše razumevanje in pogled na svet, sklenejo z velikim finalom o nas samih, pa o znanosti, filozofiji in umetnosti.

Za konec še osebni pogled na vroče razprave o vlogi slovenščine v znanosti, med katerimi so bila zapisana tudi mnenja, ki avtorjem niso v ponos. Ko boste knjižico brali, se najbrž ne boste zavedali, da so med ustaljenimi izrazi tudi takšni, ki so tokrat ali v takem pomenu v slovenščini uporabljeni prvič. To lepo kaže, da se za naš strokovni jezik ob tako dobrih prevodih ni bati. Seveda, če bi jih ob naravoslovcih brali in ponotranjili vsi, ki se imajo za razmišljujoča bitja, torej intelektualce.