Senzor, ki sledi človekovemu pogledu

V švedskem laboratoriju so tako rekoč po naključju odkrili uporabno lastnost eksperimentalnega izdelka, ki lahko inženirjem, njegovim avtorjem, prinese pravo bogastvo, poroča agencija Reuters. Odkar je uspešni izumitelj John Elvesjo odkril, da novi senzor med eksperimentom zvesto sledi njegovemu pogledu, tehnologija, ki jo je po tem odkritju izdelal s Henrikom Eskilssonom in Martenom Skogom, hromim ljudem že omogoča uporabljati računalnik, in sicer tako, da ga aktivirajo s svojim pogledom na zaslon.

Sistem uporablja (nevidno) infrardečo svetlobo, ki osvetli človeško oko. Senzorji kamere ujamejo odsev uporabnikove mrežnice in roženice in na tej podlagi ugotovijo, kje je njegovo oko in kam je uprto. In potencialna množična uporaba tega novega sistema je tako rekoč brezmejna. Oglaševalci, denimo, bi svetlobne panoje lahko prilagodili tako, da bi čim bolje privabljali poglede ljudi. Še pomembnejše in koristnejše: avtomobil bi nas opozoril, da bomo za volanom zdaj zdaj zadremali. Avtorji elektronskega sledilca človeškega pogleda pa si obetajo, da bo njihov izum kmalu našel mesto tudi v prenosnih računalnikih, pametnih telefonih, tablicah, vozilih – in še marsikje.

A za zdaj najbolj od vsega računajo na donosni trg računalniških igric. Ko bi, denimo, igralec pogledal v en del računalniškega zaslona, opremljenega z novim senzorjem, bi se tisti del slike takoj razširil in mu odprl novo veliko vidno polje. O tej zamisli že potekajo intenzivni pogovori med Eskilssonovo družbo Tobii in Ubisoftom, izdelovalcem računalniške igriške megauspešnice Assasins's Creed: Rogue, v kateri glavni protagonist po kopnem in morju neusmiljeno lovi zlikovce in morilce. Če bosta družbi k sodelovanju pritegnili dovolj zainteresiranih partnerjev, bo zaslužek vseh švignil v nebo, si manejo roke.

V družbi Tobii, ki naj bi bila glavna dobaviteljica nove tehnologije, ocenjujejo, da bi jim njihov novi senzor, ki vztrajno sledi človekovemu pogledu, lahko vsako leto navrgel kar pet milijard dolarjev – skoraj šestkratnik njihove sedanje tržne vrednosti. V prihodnje močno računajo tudi na trg pametnih telefonov, na katerem pa morajo pred množično uporabo novega sledilnega senzorja premagati še nekaj ovir. Med večjimi so: pomanjšati in ustrezno poceniti senzor, ki mora za delovanje porabiti tudi manj energije, saj so baterije v pametnih telefonih manjše in še manj zmogljive od tistih v prenosnih računalnikih.

Poleg tega tudi sami izdelovalci pametnih telefonov ne stojijo križem rok. Južnokorejski elektronski velikan Samsung, denimo, je že predstavil novi pametni telefon, ki prepozna in določi položaj obraza svojega lastnika; Henrik Eskilsson v tem vidi nekakšnega predhodnika njihovega še bolj izpopolnjenega senzorja, ki zna zvesto slediti uporabnikovemu pogledu. Njegova družba Tobii zato za širjenje na trg računalnikov vsako leto nameni 150 milijonov švedskih kron (približno 18 milijonov dolarjev oziroma 16 milijonov evrov).

»Pri doseganju cilja – zares množične uporabe našega senzorja – nimamo v mislih nekaj desetletij, temveč največ dve leti,« je samozavesten Eskilsson, računajoč, da je računalniški trg lačen novih, pametnejših in predvsem uporabnejših izdelkov, kakršne teoretično omogoča prav švedski izpopolnjeni senzor. »Zamislimo si, na primer, šofiranje z očmi, namesto z rokami. Ali pa upravljanje vozila z glasovnim ukazom, pospremljenim z ustrezno usmerjenim pogledom! Zamislimo si kirurga, ki namesto z rokami operira s pogledom!« Nad svojim senzorjem je tako navdušen in prepričan o njegovi potencialni vrednosti, da edino možno oviro pri njegovi množični uporabi vidi le v pomanjkanju domišljije.