Skrivnostno izginotje kovinskega vodika

Natanko pred mesecem dni so mediji po svetu, tudi Delo v prilogi Znanost (v članku Na univerzi Harvard ustvarili kovinski vodik), poročali o izjemnem dosežku dveh znanstvenikov na harvardski univerzi. Fizikoma Isaacu Silveri in Rangi Diasu je uspelo ustvariti kovinski vodik, do tedaj nekaj neobstoječega, a revolucionarno uporabnega, če bi obstajal. Dosežek, o katerem je prva poročala revija Science, je bil do skrajnosti izjemen, saj je bilo za nastanek kovinskega vodika treba v razmerah blizu absolutne ničle, to je pri minus 270 stopinjah Celzija, ustvariti pritisk, ki je večji od pritiska, ki prevladuje v jedru Zemlje.

Fizikoma je v primežu dveh sintetičnih diamantov uspelo ustvariti pritisk 495 gigapaskalov in iz vodika, najbolj razširjenega plina v vesolju, dobiti atomski vodik, ki je kovinski vodik oziroma nekaj najbolj redkega in dejansko pred njunim eksperimentom na našem planetu neobstoječega.

»To, kar smo dobili, na našem planetu ni še nikoli obstajalo,« je tedaj v sporočilu za javnost poudaril Silvera. Njun dosežek ni bil spektakularen samo zaradi težavnosti razmer in dotedanjega neobstoja take oblike vodika, ampak predvsem zaradi revolucionarnih možnosti uporabe, ki bi jih kovinski vodik odprl, če bi se obdržal oziroma dosegel tako imenovano metastabilnosti. Kovinski vodik namreč deluje kot superprevodnik že pri sobni temperaturi.

V pripravi že nov eksperiment

A žal je ta tako rekoč čudežni kovinski vodik zdaj, komaj mesec dni po javni predstavitvi, skrivnostno izginil. Ko sta znanstvenika hotela z laserjem rutinsko preveriti pritisk v diamantnem primežu, v katerem je bil dragoceni kovinski vodik, se je primež nenadoma zdrobil v prah. In med tem prahom sta zaman iskala sledi kovinskega vodika.

»Preprosto ga ni bilo več. Ali se je razblinil v plin ali pa je kje v prostoru in ga ne moremo najti,« je za Science Alert povedal Silvera.

Kaj zdaj? Fizika bosta poskušala eksperiment še enkrat ponoviti. Nepojasnjeno izginotje kovinskega vodika pa je zdaj še okrepilo dvome o njunem dosežku, ki so jih imeli nekateri drugi fiziki že ob prvi objavi o nastanku kovinskega vodika. Kar nekaj jih je bilo, ki so takrat dvomili, da je bila zaznava pritiska pri 495 gigapaskalih res točna, saj sta Silvera in Dias ta podatek dobila le kot končno meritev – pri tem, kaj se je dogajalo prej, pa sta se morala zanesti zgolj na oceno.

»Pripravljava nov eksperiment, ki bo pokazal, ali lahko reproducirava pritisk, ki sva ga dosegla prvič, in znova reproducirava kovinski vodik,« je Silvera že napovedal. »To izginotje kovinskega vodika nikakor ne pomeni, da najin vzorec ni bil verodostojen. Vsakomur, ki dela eksperimente z uporabo velikega pritiska, se podobna polomija lahko hitro zgodi.«

Če jima bo v novem poskusu znova uspelo ustvariti kovinski vodik in če bosta dosegla njegovo metastabilnost, bo to odprlo pot ustvarjanju novih revolucionarnih materialov in v marsičem spremenilo naše življenje.