Slika podnebnih sprememb, kot jo riše zdravje ljudi

Kako bodo podnebne spremembe vplivale na zdravje ljudi, bo odvisno od tega, kje bodo živeli.

Objavljeno
01. julij 2015 17.35
Silvestra Rogelj Petrič, Znanost
Silvestra Rogelj Petrič, Znanost

Podatki, ki ilustrirajo podnebne spremembe na našem planetu, kljub otipljivim posledicam pogosto za večino ljudi ostajajo nekaj abstraktnega. A ko se od dviga povprečne temperature in prisotnosti CO2 v ozračju pomaknemo k vplivu na zdravje ljudi, abstraktne podnebne spremembe dobijo zelo človeško podobo. Takšno, nič kaj všečno, je ta teden postavila na ogled ugledna britanska medicinska revija The Lancet.

V najnovejšem poročilu, drugem po letu 2009, so britanski znanstveniki skupaj s kitajskimi na novo ocenili vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi. Ti kažejo precej bolj neugodno sliko, kot se je kazala še pred nekaj leti. Ugotovili so namreč, da bo do konca stoletja precej več ljudi izpostavljenih posledicam poplav, suš, vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so menili še pred nekaj leti.

Poročilo, objavljeno na spletu, napoveduje, da se bo število ljudi, izpostavljenih vplivu izjemno obilnega deževja, v prihodnjih desetletjih, povečalo za najmanj štirikrat, število tistih, ki bodo izpostavljeni obsežnim sušam, pa se bo v primerjavi z letom 1990 potrojilo. Še slabše se kaže vpliv vročinskih valov. Ti bodo v enakem časovnem obdobju prizadeli kar 12-krat več ljudi, kot so jih leta 1990.

»Želeli smo prikazati, kako bodo podnebne spremembe ljudje občutili na svoji koži, ne pa kot povprečja podatkov,« poudarja eden od avtorjev poročila prof. Peter Cox, ki poučuje dinamiko klimatskih sistemov na britanski univerzi Exeter. »Pri obravnavanju podnebnih sprememb se je treba odmakniti od prepričanja, da je to problem atmosferske fizike. To je problem ljudi,« je prepričan.

Prizadeti ne bomo vsi enako

Očitno pa ne bo povsod enak problem. Kot kažeta zgornji sliki, ki so ju na podlagi podatkov v The Lancet in podatkov iz Notre Dame Global Adaptation Index (ND-Gain) pripravili v Eco Experts, bo od tega, kje živite, močno odvisno, kako bodo podnebne spremembe vplivale na vaše zdravje. Nekomu, ki živi ali pa bo živel na Norveškem, ne bodo prišle do živega, pač pa ga bodo morda celo obvarovale pred, recimo, revmo. Nasprotno pa bo za ljudi marsikje v Afriki življenje postalo nevzdržno. A ne samo zaradi visokih temperatur in daljših suš, ampak tudi zaradi nesposobnosti državnih institucij, da ustrezno reagirajo na razmere, pa zaradi slabo organiziranega zdravstvenega sistema, da o vplivu političnih neredov in vojaških spopadov niti ne govorimo.

Pripravljavci zemljevida vpliva podnebnih sprememb na zdravje ljudi so namreč upoštevali vse te dejavnike in ne le podatke o temperaturah, sušah in drugih skrajnih vremenskih dogodkih, povezanih s podnebnimi spremembami. Pri tem so se omejili na razvitost držav, saj prav sposobnost držav za primerno ukrepanje odločilno vpliva, kako bodo prebivalci občutili podnebne spremembe na svoji koži. Tako na primer za ozemlje celotne ZDA velja, da jih podnebne spremembe ne bodo prav močno prizadele, čeprav bodo na nekaj obalnih mest, na primer Miami in New York, že v prihodnjih desetletjih močno vplivale.

Nasploh imajo razvite države neprimerno boljšo infrastrukturo za prilagoditev na življenje s podnebnimi spremembami, kar pravzaprav odsevata tudi objavljena zemljevida. Torej, da ne bo pomote: ne gre le za temperaturni in podnebni zemljevid, pač pa bolj za zemljevid, ki kaže podobo stanja infrastrukture za prilagoditev na podnebne spremembe. Tu objavljamo sliko sveta in sliko Evrope, sliko ostalih kontinentov pa si lahko ogledate na povezavi.

 

Slika podnebnih sprememb, kot jo riše zdravje ljudi

 

Občutno slabše kot leta 2009

V reviji The Lancet so se preglednega poročila o vplivu podnebnih sprememb na zdravje ljudi prvič lotili leta 2009. Takrat so podnebne spremembe razglasili za največje globalno tveganje za zdravje ljudi v 21. stoletju. V pred dnevi objavljenem poročilu pa poudarjajo, da je stopnja porasta emisij ogljikovega dioksida presegla črne napovedi najbolj črnogledih scenarijev, ki so jih uporabili za poročilo leta 2009. Ob hkratni odsotnosti kakršnegakoli pomembnega mednarodnega sporazuma za omejitev te stopnje pa se projekcije smrtnosti, bolezni in drugih vplivov na zdravje ljudi, denimo lakote, še slabšajo.

»Praktično vse, na kar smo opozarjali leta 2009, se je uresničilo,« poudarja Nick Watts, strokovnjak za javno zdravje na Inštitutu za globalno zdravje pri Univerzitetnem londonskem koledžu. Watts je vodil skupino več kot 40 znanstvenikov iz Evrope, Afrike in Kitajske, ki je pripravila sedanje poročilo. »Zdaj je čas za korak naprej,« je prepričan.

Doslej so znanstveniki podnebne spremembe predstavljali v glavnem v okviru vpliva na naravne habitate in okolje. Šele v zadnjem času pa so začeli proučevati, kako utegnejo vplivati na življenje ljudi. V okviru nekaterih vlad v posameznih državah si tako zdaj že prizadevajo govoriti v okviru vpliva podnebnih sprememb na zdravje ljudi in ne več le v okviru neke od ljudi oddaljene znanosti. Upajo, da bodo na ta način čim več ljudi prepričali o nujnosti ukrepanja. Koliko jim to uspeva, bo vidno na decembrskem podnebnem državniškem vrhu v Parizu.

Več izpostavljenosti

Pri ocenah napovedi poročilo operira s tako imenovanimi dogodki izpostavljenosti, to je s številom, kolikokrat bodo ljudje doživeli določen skrajni vremenski dogodek. Do konca tega stoletja naj bi bilo tako za tri milijarde več primerov izpostavljenosti starejših ljudi vročinskim valom kot leta 1990. Število primerov, ko so ljudje vseh starosti izpostavljeni poplavam, se bo po napovedih tega poročila povečalo za milijardo na leto. Porast v izpostavljenosti obilnemu deževju pa naj bi do konca tega stoletja dosegel dve milijardi ljudi na leto, upoštevaje tudi rast števila prebivalcev.

Tudi brez podnebnih sprememb se bodo s samim gospodarskim razvojem povečale zdravstvene tegobe prebivalcev, še opozarjajo avtorji poročila. Leta 2010 je samo na Kitajskem umrlo 1,2 milijona ljudi zaradi bolezni, povezanih z onesnaženim zrakom. Zato niso presenetljivi »recepti«, ki jih sestavljavci poročila predlagajo za izboljšanje zdravja. Ti predlagajo ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja okolja in zraka in posledično podnebnih sprememb.

Med njimi izstopa priporočilo za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. To, trdijo, že dolgo ni več pretežno tehnično ali gospodarsko vprašanje, ampak je politično. Zato so po njihovem prepričanju zdaj na potezi vlade, da v svojih državah uvedejo spremembe, ki bodo omogočile manjšo rabo fosilnih goriv.