Slovenija evropska prvakinja po biotski raznovrstnosti

Raziskovalci so na dogodku BioBlitz našteli več kot 1200 vrst, ki živijo v dolini Drage pri Igu, delu Ljubljanskega barja

Objavljeno
26. maj 2017 12.54
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Slovenski biologi so

svetovni dan biodiverzitete, 22. maja, zaznamovali z BioBlitzem, največjim popisom rastlin, živali in gliv pri nas. Temeljito so raziskali 2,5 kvadratnega kilometra veliko območje v dolini Drage pri Igu ter popisali tamkajšnje rastlinske in živalske vrste.

Na pobudo Herpetološkega društva in Botaničnega društva Slovenije so v okviru projekta Invazivke nikoli ne počivajo pripravili 24-urni dogodek, ki je v tujini že uveljavljen pod imenom BioBlitz ali Biodiversity Day. Prvič so ga organizirali leta 1996 in se je doslej uveljavil v več kot petnajstih državah. Pri nas so prvega priredili pretekli petek in soboto.

Zamisel je preprosta: v 24 urah je treba na omejenem območju popisati čim več vrst. Za slovenski BioBlitz so izbrali dolino Drage pri Igu. Celotno območje meri približno 2,5 kvadratnega kilometra, ima status naravnega spomenika in je del krajinskega parka Ljubljansko barje. Tam se je zbralo 113 strokovnjakov iz 31 organizacij, od Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, Dinaricuma, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije do Zavoda za ribištvo Slovenije.

Več kot tisoč vrst

Raziskovalci so območje najprej opredelili po habitatih, razdelili delo in nato ugotavljali pestrost življenjskih okolij. Končni rezultati popisa bodo znani šele septembra, saj je za nekatere vrste potrebna analiza v laboratoriju, toda že zdaj je gotovo, da je bil popis zelo uspešen, pravi vodja projekta Niko Kirbiš.

»Nekateri so imeli že pripravljene tabele z vpisanimi vrstami, značilnimi za določen tip habitatov, ker je bilo pričakovati, da jih bodo našli,« je pojasnil sogovornik. Vendar pa z BioBlitzem niso popisali vseh vrst, ki živijo v habitatih doline Drage pri Igu, to pa zato, ker vse rastline in živali niso aktivne v tem času. »Samo za primerjavo: če bi hoteli temeljito popisati gobe, bi jih imamo v Sloveniji okoli tri tisoč vrst, bi bil za to primernejši jesenski čas.«

Na začetku popisa so pričakovali raznolik živalski in rastlinski svet, saj je na območju več habitatnih tipov, ki dajejo življenjski prostor številnim vrstam organizmov. Na voljo so imeli 685 podatkov iz prejšnjih popisov, zato so vedeli, da je tam najmanj 456 najdenih vrst. »Da je območje zelo raznoliko, je pokazalo delno poročilo ob koncu popisa, ko smo ugotovili, da smo jih popisali kar 1267, kar je izredno veliko in govori o raznolikosti oziroma biodiverziteti,« je poudaril Kirbiš.



Udeleženci BioBlitza so popisali kar 1267 vrst. Foto Tomi Trilar

Presežena pričakovanja


Podobno je povedal organizator dogodka prof. dr. Nejc Jogan: »Vse je potekalo gladko in število popisanih vrst in vpisanih podatkov je ves čas akcije naraščalo, do izjemno visoke številke 1267. Rezultat še ni dokončen, saj bodo nekateri strokovnjaki svoje delo določanja vrst končali kasneje, ker je treba nekatere skupine organizmov še laboratorijsko obdelati. Tiste podatke bomo v končno poročilo vključili naknadno.«

Popisovalci so na območju našli 52 vrst gob, število vrst višjih rastlin je po popisu naraslo na 520 (prej so jih našteli 226). V dolini Drage pri Igu prav tako ne živi samo 12 vrst polžev, ampak vsaj 25. Obenem je to okolje, kjer živijo najmanj tri vrste školjk. Bistveno se je izboljšalo tudi poznavanje raznolikosti sveta pajkov, ki jih je najmanj 79 vrst (prej 23). »Pajki so težavni za določanje, saj vrste določamo na podlagi genitalij,« je razložil Kirbiš.

Podobno so ugotovili za kačje pastirje (v starih popisih so našteli 12 vrst, zdaj najmanj 21) in čebele (vsaj tri različne vrste). V tamkajšnjih raznolikih habitatih živi 15 vrst rib in piškurjev ter najmanj 14 dvoživk. Število popisanih plazilcev se je s šest povzpelo na devet, po popisu ptic je zdaj gotovo, da jih tam živi najmanj 69 vrst. Območje tudi nima le štirih vrst netopirjev, ampak 17, ter vsaj 12 vrst sesalcev.

»Številne vrste, naj so to naše avtohtone želve sklednice ali pa kače, plazilci in kuščarji, so na tem območju zelo dobro zastopane,« pravi Nino Kirbiš, ki napoveduje, da bodo septembra, ko bodo potrjene raziskave, zagotovo znana presenečenja v posameznih vrstah in verjetno tudi nove vrste, ki jih doslej v Sloveniji še nismo popisali.

Med prvimi v Evropi

Rezultati niso presenetljivi, saj je Slovenija ena od »vročih točk« biotske raznovrstnosti v Evropi in je po številu vrst na kvadratni kilometer ozemlja absolutna evropska prvakinja. Po nekaterih kazalcih sodi celo med najbogatejša območja na svetu.

V evropskem merilu so pomembni predvsem širni gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico dežele. Obenem je Slovenija dežela krasa, ki se lahko pohvali z največjo zgostitvijo jamskih živalskih vrst na svetu. Slovenija zajema skromnih 0,004 odstotka zemeljskega površja, a je bivališče več kot dveh odstotkov znanih kopenskih živalskih vrst, pravijo na zavodu za varstvo narave: »Znanstveniki so pri nas doslej evidentirali približno 24.000 vrst. Med temi je kakšnih 3200 vrst višjih rastlin, 1200 vrst alg, 3000 vrst gliv in 15.000 vrst živali. Več kot četrtina živalskih vrst je endemičnih.«

Štiriindvajseturni popis raznolikosti rastlin, živali in gliv bodo slovenski biologi zagotovo še ponovili, pravi Kirbiš, saj je bil tudi odziv udeležencev zelo dober. Z dogodkom niso potrdili le izredne biološke raznovrstnosti krajinskega parka Ljubljansko barje. Pokazali so tudi, da imamo v Sloveniji veliko terenskih biologov z znanjem in širino, ki sta potrebna za dejanski popis biodiverzitete. »Skorajda gotovo bomo podoben popis še organizirali. Vendar se bomo prihodnjič odpravili v druge predele Slovenije, tako da bomo še kje drugje pridobili sliko ohranjenosti okolja,« je sklenil Nino Kirbiš.